Francu Spreizerju bo kmalu 60 let, odkar je leta 1957 kot 16-letni fant postal član PGD Črnomelj, Tomaž Lozar pa je imel komaj devet let, ko je leta 1975 postal mladi gasilec.
Spreizer pravi, da je bil samo v zadnjih 15 letih na več kot 500 intervencijah, v vseh letih svojega gasilstva pa jih je zbral krepko čez tisoč. »Zadnja leta imajo gasilci več intervencij kot nekdaj, ko so v glavnem posredovali pri požarih. Zdaj je požarov manj, več pa je intervencij pri prometnih in naravnih nesrečah. Prav črnomaljski gasilci imamo namreč koncesijo države za posredovanje pri prometnih nesrečah po vsej Beli krajini,« pove Franc. Zdaj zaradi starosti, je namreč že upokojenec, ne hodi več na intervencije. A pravi, da bo do zadnjega diha ostal gasilec.
Franc Spreizer, gasilec PGD Črnomelj:
Zdaj je požarov manj, več pa je intervencij pri prometnih in naravnih nesrečah.
Kot gasilec zdaj ljudem pomaga z dovažanjem pitne vode. Okrog 24 let je bil tudi gospodar v svojem gasilskem društvu, pred dvema letoma pa je to zadolžitev predal Tomažu Lozarju.
ŽALOSTNI DOGODKI
Spreizerju je ostalo v spominu več žalostnih kot veselih dogodkov iz gasilskega dela. Na srečo se je velikokrat končalo bolj srečno, kot je bilo sprva videti. »Posebno me je prizadelo delo ob prometnih nesrečah, sploh če so ljudje umrli. Zelo stresno je, ko se trudiš pomagati in si želiš, da bi ohranil življenje ponesrečencu, a mu ne moreš več pomagati. V takšnih primerih mora biti človek zelo močan in priznam, da so velikokrat takšni dogodki hodili za menoj. Celo sanjal sem o njih. Vesel pa sem bil, ko je imela nesreča srečen konec,« pove o svojem delu.
Gasilska junaka - Franc Spreizer in Tomaž Lozar sta sodelovala na več kot 500 intervencijah. Marsikatero reševanje ob prometnih nesrečah je še dolgo hodilo za njima.
Tomaž Lozar je operativec 30 let, in kot pravi, je bil na več kot 500 intervencijah, a včasih niso tako natančno beležili udeležbe na njih, kot to počnejo v zadnjih letih. »Ko sem začel sodelovati pri intervencijah, so bili večinoma požari, v zadnjih petih letih pa večkrat posredujemo pri nesrečah. Naša gasilska enota je širšega pomena za intervencije v prometnih nesrečah in pri nesrečah z nevarnimi snovmi za vso Belo krajino. Naravnih nesreč v Beli krajini na srečo ni veliko, pomagamo pa tudi drugod po Sloveniji,« pravi Tomaž, ki nikoli ne bo pozabil svojega prvega posredovanja pri prometni nesreči.
PRVEGA NE BO POZABIL
»Na prvi pogled je bilo zelo hudo. Trčila sta osebni avtomobil in kombi, poškodovanih pa je bilo kar sedem ljudi. Ležali so okrog avtomobilov, nekaj jih je bilo ukleščenih v njih. A na srečo ni nihče umrl. Priznam, da sem potreboval kar nekaj časa, da sem si opomogel. Še danes pa me, čeprav je za menoj že veliko intervencij, ob posredovanju pri prometnih nesrečah stisne pri srcu, še posebno če so udeleženci mlajši ljudje in otroci,« pripoveduje Lozar.
Tudi on zatrjuje, da bo do konca življenja ostal gasilec, saj mu je gasilstvo zlezlo pod kožo in je njegov način življenja. Čeprav je po Spreizerju prevzel delo gospodarja v gasilskem društvu, je vesel, da mu njegov predhodnik še vedno veliko pomaga, ker ima sam tudi službene obveznosti. Sicer pa pravi, da si v društvu, ki šteje okrog 170 članov, med seboj vedno z veseljem pomagajo.
