S septembrom bo v javnem sektorju začela veljati plačna lestvica, kakršna je veljala do sredine leta 2013. Osnovne plače javnih uslužbencev in funkcionarjev se s tem vračajo na takratno raven, kar zanje pomeni višje osnovne plače. Najbolj se bo dvig poznal tistim v višjih plačnih razredih. Letos bo to državo stalo dodatnih 13 milijonov evrov.
Spremenjena plačna lestvica je bila z novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju uveljavljena s 1. junijem 2013. Z njo so se plače vsem javnim uslužbencem znižale, a ne vsem enako.
Dogovor iz leta 2013
Pri tistih v višjih plačnih razredih je bilo znižanje večje kot pri tistih z nižjimi plačami. Osnovne plače so se namreč do vključno 19. plačnega razreda znižale za pol odstotka, nato pa se je z zmanjšanjem razpona med plačnimi razredi znižanje plač povečevalo progresivno, do slabih petih odstotkov.
Na ministrstvu so ocenili prihranek z naslova znižane plačne lestvice, in sicer za leto 2013 na 26,2 milijona evrov, ker se je lestvica znižala za pol leta. Za leti 2014 in 2015 pa znaša prihranek 53 milijonov evrov. Za leto 2016 bo prihranek 40 milijonov evrov, ker bodo letos za tri mesece že izplačevali plačo v višini polne plačne lestvice, torej tiste, ki jo je določil Zujf.
Gre za enega od varčevalnih ukrepov, o katerih so se vlada in sindikati javnega sektorja uspeli dogovoriti v okviru pogajanj. Dogovor, ki je vključeval tudi nižje plače, so podpisali v maju 2013 z veljavnostjo do konca leta 2014, a so kasneje ukrep podaljšali do konca letošnjega avgusta.
Finančni učinek sprostitve plačne lestvice v letošnjem letu, torej za tri mesece, znaša 13 milijonov evrov, v prihodnjem letu pa 40 milijonov evrov, so za STA pojasnili na ministrstvu.
V medijih so se v poletnih mesecih že pojavili pomisleki, ker bodo dvig plač najbolj občutil tisti v najvišjih plačnih razredih. Za 65. plačni razred, kamor so po plači uvrščeni predsednik države, predsednik vlade in predsednik DZ, je bruto osnovna plača določena pri 5156 evrih, po dvigu pa bo približno za 263 evrov višja.
Na ministrstvu so poudarili, da pri tem ne gre za višanje plač, temveč za sprostitev varčevalnega ukrepa, ki je bil dogovorjen s sindikati in zadeva vse zaposlene v javnem sektorju.
Na ministrstvu so ocenili prihranek z naslova znižane plačne lestvice, in sicer za leto 2013 na 26,2 milijona evrov, ker se je lestvica znižala za pol leta. Za leti 2014 in 2015 pa znaša prihranek 53 milijonov evrov. Za leto 2016 bo prihranek 40 milijonov evrov, ker bodo letos za tri mesece že izplačevali plačo v višini polne plačne lestvice, torej tiste, ki jo je določil Zujf. Po izračunih ministrstva skupen prihranek v letih, ko je bila plačna lestvica znižana, znaša 172,5 milijona evrov.
Na ministrstvu so ob tem poudarili, da gre za oceno, saj je ta izračun odvisen od števila zaposlenih v teh letih in njihovih plačnih razredov, to pa se iz leta v leto spreminja.
