Po novem predlogu bi bile reprezentativne le tiste konfederacije, ki imajo vsaj šest različnih sindikatov dejavnosti, tri iz javnega in tri iz zasebnega sektorja, ob tem pa bi morali imeti včlanjenih najmanj tri odstotke vseh zaposlenih v državi (okoli 24.000 oseb) – če bi bili vanjo vključeni vsaj trije različni sindikati dejavnosti, pa najmanj šest odstotkov ali 48.000 oseb.
Sindikati dejavnosti in poklicni sindikati, ki niso v konfederaciji, bi morali po novem namesto sedanjih 15 vključevati najmanj 30 odstotkov delavcev iz posamezne dejavnosti ali poklica.
Zaradi drastičnega upada članstva bi glede na podatke analize Centra za raziskovanje javnega mnenja fakultete za družbene vede (FDV) tako ostra merila izmed sedanjih sedmih konfederacij najverjetneje zmogli doseči le dve – Semoličeva Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Štrukljeva Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS). Preostale konfederacije, sindikati dejavnosti in poklicni sindikati pa bi se propadu lahko izognili le s povezovanjem.
Na Koprivnikarjevo zahtevo
Nov zakon je že dlje časa zahteval minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki mu je bilo dovolj izgubljanja živcev v pogajanjih s kar 40 različnimi sindikati hkrati. Primeren trenutek za pritisk na ministrico za delo Anjo Kopač Mrak je nastopil ob njeni interpelaciji. Premier Miro Cerar ji je namreč v zameno za podporo poslancev SMC med drugim postavil tudi zahtevo, da čim prej pripravi zakon o reprezentativnosti sindikatov.
Bodo zato močnejši?
Ostrejši pogoji za sindikate
Predlog novele zakona o reprezentativnosti sindikatov, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo, močno zaostruje pogoje za pridobitev reprezentativnosti in s tem pravico do udeležbe v socialnem dialogu.
sta
