Čeprav naj bi se v zavodu Slovenija transplant zelo trudili, da bi bil sistem čim bolj transparenten, pa nasprotja interesov vseeno obstajajo med tistimi, ki so hkrati zaposleni na nevrološki kliniki UKC Ljubljana, kjer ugotavljajo možgansko smrt, in delajo še za Slovenija transplant, ki ureja organe za presajanje.
Ne gre za to, da bi dejansko kdo prodajal organe, saj tu ne gre za direktno trgovino. Organe zavod vedno dobi brezplačno. Tisto, kar se plačuje, pa so vse storitve okrog tega. Na zavodu je to vsa organizacija, ki ima zaposlenih manj kot deset ljudi, ima pa pogodbe z več kot sto strokovnjaki. In prav tu nastaja težava. Ti strokovnjaki dobijo plačano pripravljenost v ekipi diagnostike možganske smrti, kar jim plačuje zavod Slovenija transplant.
Če morajo to dejansko tudi delati (efektiva, kakor temu pravijo), pa to plačuje UKC Ljubljana oziroma ustanova, kjer so ti zdravniki redno zaposleni. Kot so nam pojasnili v Slovenija transplantu, večino tega (98 odstotkov) efektivnega dela opravijo popoldne oziroma ponoči. Plačilo za pripravljenost pa naj bi dobili le za čas, ko niso v svoji redni službi v matični ustanovi. Na zavodu Slovenija transplant so navedli tudi, da to mesečno preverjajo in usklajujejo s pristojno osebo za obračun plač na njihovem oddelku.
Vprašljivo obračunavanje plač
Odgovor v zakonskem roku Ker je objava plač dveh zdravnic z nevrološke klinike dvignila veliko prahu, smo na službo za stike z javnostjo v UKC Ljubljana naslovili še več podrobnejših vprašanj. Dobili smo predhodni odgovor, da bodo na tako obsežna in podrobna vprašanja odgovorili v zakonskem roku. Kar pomeni, da bomo morali kar malo potrpeti.
Tukaj pa že nastane težava. Naj samo spomnimo, kako delajo v UKC Ljubljana pri obračunavanju plač. Pred dvema dnevoma smo razkrili, kako je to potekalo pri dveh zdravnicah nevrološke klinike in tudi pri dr. Radanu. Še prej smo objavili, kako dr. Radanu bolniške sploh niso obračunali, saj je na plačilni listi napisano, kot da je bil ves čas v službi. Pri tem pa je na pristojni oddelek bolniški list osebno prinesel.
Poleg tega velja opozoriti na veliko število nadur, in sicer rednih, nedeljskih, nočnih in nočnih nedeljskih, ki so tudi obračunane tako, da se končni izračun nikakor ne more iziti. Kako imajo lahko ti ljudje zraven še čas, da delajo za Slovenija transplant?
Že res, da niso isti zaposleni v intenzivni terapiji. Konkretno imajo na ljubljanski nevrologiji pogodbe s Slovenija transplantom dr. Blaž Koritnik, dr. Marko Korošec, dr. Simon Podnar, dr. Zoran Rodi, dr. David Vodušek, dr. Janez Zidar in dr. Tomaž Žgur. Ti imajo namreč s Slovenija transplantom sklenjene zasebne pogodbe, dejavnost pa opravljajo v javnem zavodu in prav gotovo ni izključeno, da to počnejo samo zunaj svojega rednega delovnega časa.
Neverjetna prepletenost zaposlenih
Lahko bi zadeve pogledali še bolj poglobljeno. Na spletnih straneh najdemo na primer dr. Blaža Koritnika, ki je redno zaposlen na nevrološki kliniki v UKC Ljubljana, poleg tega je predsednik slovenskega društva za nevroznanost Sinapsa, na primorski fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo poučuje predmet biopsihologija, kot nevrofiziolog pa sodeluje tudi z Ortopedsko bolnišnico Valdoltra. Je tudi član sveta katedre za nevrologijo na medicinski fakulteti v Ljubljani, ki ji predseduje prof. dr. Zvezdan Pirtošek, sicer tudi zaposlen na nevrološki kliniki UKC Ljubljana. V svetu katedre pa je tudi prof. David Vodušek, strokovni direktor nevrološke klinike. Toliko samo mimogrede, da se vidi, kako se pri nas vse stvari lepo prepletajo. Torej, v redni službi je Vodušek nadrejen Pirtošku, v dodatni na fakulteti pa ravno obratno.
Omeniti velja še, da sta dva nevrologa, ki imata pogodbo s Slovenija transplantom, tudi sodna izvedenca. To sta Vodušek in Rodi.
Konflikt interesov je zelo jasen
Plačilo za pripravljenost naj bi zdravniki dobili le za čas, ko niso v svoji redni službi v matični ustanovi.
Glede na to, da ti zdravniki delajo tam, kjer pride do največ možganskih smrti, hkrati pa to možgansko smrt z zasebno pogodbo ugotavljajo za drugega naročnika, ni mogoče sklepati drugega, kot da gre dejansko za konflikt interesov. Če bi se šli vi, dragi bralci, zdravit na nevrološko kliniko in bi hkrati vedeli, da vas zdravi nekdo, ki je finančno zainteresiran, da ugotovi vašo možgansko smrt, biverjetno zelo premislili, ali boste res šli tja ali ne. Če boste seveda imeli čas oziroma priložnost za to. Večina teh bolnikov je namreč nima.
Iz 10 slovenskih bolnišnic prihajajo zdravniki, ki imajo sklenjene pogodbe s Slovenija transplantom.
Še enkrat poudarjamo, nihče ne trdi, da se kaj takega zares dogaja. Vendar pa vsa ta prepletenost med ljudmi, ki so bili že večkrat omenjeni v okvirih raznih afer, ljudem pač ne vzbuja zaupanja. Če drži neuradna informacija, da se glede tega pripravlja preiskava, to prav gotovo ni nič čudnega, pravzaprav bi jo lahko pričakovali že prej.
Tudi zaradi tega, ker so bolniki v ustanovi, kjer so zdravniki tako zelo zaposleni, da delajo noč in dan, in to sedem dni v tednu, ne nazadnje v nevarnosti. Tako zelo obremenjeni zdravniki namreč prej ko slej začnejo delati napake. Tam, kjer se zdravijo najbolj bolni, pa so take napake hitro usodne. Zdravniki, ki sodelujejo s Slovenija transplantom, ne bi smeli zdraviti bolnikov, pri katerih lahko za zasebnega naročnika ugotavljajo možgansko smrt.
Pa to ne velja le za UKC Ljubljana (imena z njihove nevrološke klinike so pač v zadnjih dveh letih najbolj poznana), pač pa za deset slovenskih bolnišnic, od koder prihajajo zdravniki, ki imajo sklenjene pogodbe s Slovenija transplantom.
