Za odhod v tuje vojske se največkrat odločajo ljudje, ki si želijo avanture oziroma dinamike v svojem življenju ali pa so to ljudje, ki so prepričani, da se borijo za pravo stvar. Največkrat pa je razlog za odhod na tuja bojišča kombinacija obeh motivov, ocenjuje analitik in obramboslovec Klemen Grošelj. Obstaja tudi kategorija posameznikov, ki se za odhod na tuja bojišča odločajo zaradi denarja.
Nejasen status tujih borcev
Grošelj je pojasnil, da je status tujih borcev precej nejasen in neopredeljen. Težava je, da je status t. i. prostovoljcev nedefiniran v mednarodnem humanitarnem pravu in ostajajo v nekakšni sivi lisi. To izrabljajo nekatere države, ki angažirajo za boj razna vojaška podjetja ali teroristične organizacije. Državljani zahodnih držav se tako lahko borijo v Siriji na strani ene izmed organizacij ali pa vojskujočih se strani, ki sploh ni opredeljena kot državna.
V sivo območje pa spadajo tudi zasebna vojaška podjetja, ki jih je zelo težko identificirati, ker stalno spreminjajo imena in se pojavljajo na različnih bojiščih. To so podjetja, ki jih lahko nekdo najame, da izvajajo vojaške operacije za njegove potrebe. Vedno več je takih podjetij v ZDA, pa tudi v Rusiji, kjer pa niso vedno problematična, saj nekatera tudi sodelujejo z nacionalnimi varnostnimi službami, je še pojasnil Grošelj.
Smiselnost večjega nadzora nad borci
Nedavna pobuda za zakonsko ureditev nadzora odhoda državljanov v tuje vojske se Grošlju zdi vredna razmisleka. Maja je namreč SDS vložila predlog spremembe kazenskega zakonika, s katero bi inkriminirali potovanja v tujino z namenom terorističnih dejanj. A je predlog večina v parlamentu zavrnila. Predstavniki ministrstva za pravosodje pa so vendarle opozorili, da je Slovenija podpisala dodatni protokol h konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju terorizma, kar našo državo zavezuje k uskladitvi kazenskega zakonika. Tako naj bi šle napovedane spremembe v smeri inkriminacije usposabljanja za terorizem ter potovanj v tujino z namenom terorizma.
Grožnja v povezavi z ideologijo
"Dejstvo je, da imamo problem s tistimi, ki se borijo v tujih vojskah zaradi ideologije in se potem vrnejo domov, kjer lahko predstavljajo grožnjo," je opozoril Grošelj. Jasno pa je treba definirati in razmisliti, koga želimo s to zakonodajo zaobjeti, da ne bi metali vseh v isti koš, je še dodal.
Sicer pa je naloga mednarodnih obveščevalnih služb, da registrirajo posameznike, ki imajo nedefiniran status, in jih spremljajo. Policija jih težko obravnava, ker po našem pravnem redu njihov status ni jasno opredeljen. "Načeloma naj bi države ali obveščevalne službe spremljale, oziroma bi jim moralo biti v interesu, da vse, ki odidejo na vojskovanje v tuje države spremljajo tudi po tem, ko se vrnejo domov", je še povedal Grošelj.
Podatkov o borcih na tujih bojiščih ne zbira nihče
Slovenska policija sicer trenutno ne zbira podatkov o borcih na tujih bojiščih, so sporočili s policije, saj za to nima pravne podlage.
Policija obravnava kazniva dejanja terorizma, ki so določena v kazenskem zakoniku in zaobjemajo terorizem, financiranje terorizma, ščuvanje in javno poveličevanje terorističnih dejanj, tudi novačenje in usposabljanje za terorizem, hudodelsko združevanje ter javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, so še sporočili iz policije.
Kaj bo s truplom Slovenca, ki je bil pred dnevi ubit v vojnem spopadu v Siriji, še ni jasno. O tem se bo odločala družina, ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) pa ji pri tem nudi vso podporo.
Glede ubitega slovenskega borca Martina Grudna, ki se je boril na strani kurdske milice, je Grošelj še povedal, da njegovo bojevanje ne bi smelo biti problematično, saj naj bi se boril na pravi strani. Kurdi nimajo uničujočega sporočila, kot ga ima Islamska država. Kurdsko gibanje je gibanje za vzpostavitev kurdske države, na podlagi pravice do samoodločbe, je še dodal.
Ni bil pripadnik vojske
S slovenske vojske so sicer sporočili, da ubiti borec nikoli ni bil pripadnik slovenske vojske. Poleg tega tudi slovenska vojska ne zbira podatkov o slovenskih borcih v tujini.
