V zvezi s skrajševanjem čakalnih dob je ministrica dejala, da vodstvo Splošne bolnišnice Celje dokazuje, da ni edino merilo denar za to, da se v bolnišnici naredijo koraki naprej, ampak so zelo pomembni tudi medsebojni odnosi, komuniciranja, pravo postavljanje procesov in organizacija dela v bolnišnici. Po njenih besedah je to lahko primer zelo dobre prakse, po katerem se lahko zgledujejo tudi druge bolnišnice.
Pohvalam se je pridružila tudi državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Sandra Tušar. Poudarila je, da je vodstvo k reševanju čakalnih dob pristopilo že pred začetkom projekta ministrstva za boljše upravljanje čakalnih dob, ki se je začel avgusta lani.
Čakalne dobe
Strokovni direktor celjske bolnišnice Franc Vindišar pa je poudaril, da so čakalne dobe resna stiska vseh, ki se s tem soočajo. V celjski bolnišnici so se reševanja lotili na dveh ravneh. Najprej so pregledali, kje čaka največ pacientov, hkrati pa tudi, kje je preseganje maksimalno dopustnih čakalnih dob največje. Za veliko večino čakalnih dob imajo zastavljene načrte, v katerih je določeno, kaj želijo doseči do konca leta in nato tudi pozneje, načrti pa so po njegovih besedah smeli.
Ko bodo pripravljeni vsi projekti in načrti, ministrica upa, da bodo po posameznih letih zagotovili dovolj finančnih sredstev, da se naložba "začne in tudi konča".
Izpostavil je posebno pozornost, ki jo namenjajo čakalnim dobah, kjer je po njihovi oceni tveganje za prebivalstvo večje. Tako so se za letos v okviru enkratnega projekta zavezali, da bodo naredili 400 dodatnih koronarografij, dodatnih 50 operacij pri raku prostate z robotskim sistemom in 200 posegov EMG.
Prostorska stiska
Glede prostorske stiske celjske bolnišnice je ministrica izrazila podporo načrtovani naložbi, kakršnakoli bo. Ob tem je vodstvo bolnišnice, ki razmišlja o nadomestni gradnji, opozorila tudi na možnost gradnje povsem nove bolnišnice na drugi lokaciji.
Je pa ob tem poudarila, da je to s finančnega vidika velik zalogaj, a da bo naredila vse, da bo to po diagnostično-terapevtskem servisu Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana prva prioriteta naložb v bolnišnično oskrbo v bolnišnicah v Sloveniji. Ko bodo pripravljeni vsi projekti in načrti, ministrica upa, da bodo po posameznih letih zagotovili dovolj finančnih sredstev, da se naložba "začne in tudi konča".
Urgentni center
Ministrica je zadovoljna tudi z delovanjem urgentnega centra v Celju, ki deluje šest mesecev. Kot je pojasnil Vindišar, povprečno dnevno obravnavajo 243 bolnikov. S 1. julijem so spremenili organizacijo, tako da je urgentni center postal organizacijsko in strokovno voden z enega mesta, kar po Vindišarjevih besedah vodi v bolj kakovostne obravnave in onemogoča podvajanja.
Pozitivne rezultate beležijo tudi pri novosti urgentnega centra, to je sobah za opazovanje. Kot je pojasnil Vindišar, je vedno več obravnav v okviru opazovalnih sob, ko so pacienti lahko po obravnavi v urgentnem centru odpuščeni v domačo oskrbo.
