Lovska družina (LD) Šentjernej praznuje sedem desetletij delovanja. Spada med večje pri nas - tako po članstvu kot po površini, nastala pa je z združitvijo treh lovskih družin: Vrhpolje, Maharovec in Prekopa.
A. M.
Šentjernejski lovski rogisti so letos postali promotor Lovske zveze Slovenije.
Danes šteje 73 članov, kot pravi starešina Andrej Mikec, je njihovo glavno poslanstvo ohranjanje narave in skrb za divjad. V lovišču, ki obsega okrog 5900 hektarjev in se predvsem zaradi urbanizacije zlasti v nižinskem delu močno zmanjšuje, kraljuje srnjad, v gorskem delu pa so prisotni tudi divji prašiči in jelenjad.
Po besedah starešine Andreja Mikca lovni turizem pri nas zadnja leta upada.
V zadnjih letih lovci vse pogosteje srečujejo volka in medveda. Nižinski del lovišča je bogat z divjadjo, a je melioracija šentjernejskega polja vplivala na zmanjšanje staleža srnjadi. Njen odstrel je v nekaj letih upadel za okrog 30 odstotkov, tako da zdaj letno uplenijo okrog šestdeset kosov srnjadi. Po besedah Mikca je nasploh stalež živali zadnja leta v upadanju, malce se povečuje število divjih prašičev. Vestno izpolnjujejo letni načrt za odstrel, ki jim ga predpiše strokovna služba Zavoda za gozdove Slovenije.
Poleg gospodarjenja z divjadjo šentjernejski lovci ogromno truda in prostovoljnega dela vlagajo v gradnjo objektov in izboljšanje naravnih razmer za ohranitev divjadi. Vsako leto pokosijo med štiri in pet hektarji košenic, ki se zaraščajo, obdelajo pa okrog dva hektarja krmnih njiv, ki jih imajo v najemu pri kartuziji Pleterje. Premorejo tudi okrog tri hektarje lastnih njiv na Šentjernejskem polju, kjer pridelajo vso potrebno krmo za zimsko hranjenje divjadi.
Na leto tako sami priskrbijo celo do šest ton koruze. Tudi zato »njihova« divjad povzroča manj škode na njivah in travnikih tamkajšnjih kmetov, »če pa se pojavijo taki primeri, jih rešujemo v pogovoru z lastniki zemljišč,« zagotovi Mikec in tudi pove, da enkrat letno pripravijo srečanje za krajane. Lovcem sta v pomoč pri hranjenju živali dve avtomatski krmilnici, postavljeni v pozimi težko dostopnih revirjih Ravne gore in Kobil. Imajo tudi kar nekaj lovskih prež, ki jih sproti obnavljajo in po potrebi postavljajo nove.
Lovska družina Šentjernej šteje 73 članov, visoki jubilej, 70 let delovanja, pa je nedavno proslavila z druženjem pri lovskem domu na Javorovici.
Območje LD Šentjernej meri dobrih 6800 hektarov. Sega od reke Krke, od nekdanje občinske meje med občinama Krško in Novo mesto, vzhodno od Šentjerneja, do državne meje na Gorjancih, vse do Krčev, nato pa po znameniti Vlaški poti na Mihovo, čez Vajendol po potoku Pendirjevka nazaj do reke Krke.
LD Šentjernej je upravičeno ponosna na svoj lovski dom na Javorovici, ki so ga leta 2006 postavili na novo – njihovi predniki so tu, na mestu ustanovitve gorjanskega bataljona, konec šestdesetih let prejšnjega stoletja zgradili lovsko kočo. Dom je pred leti pogorel in so ga lepo obnovili, zdaj pa ga skrbno vzdržujejo. Tudi 70 let delovanja so lovci proslavili tu, praznik pa so jim polepšali njihovi lovski rogisti, ki so jim v ponos.
Prav letos, ko praznujejo 15 let delovanja, so na poskusnem tekmovanju v okviru 43. srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov v Vipavi zmagali in postali promotor Lovske zveze Slovenije. Skupina šteje devet članov, in kot pravi predsednik, so se pred časom številčno okrepili. Večina je glasbeno izobraženih. Poleg štirih rogistov, ki v zasedbi vztrajajo že od vsega začetka - Marko Rešetič, Drago, Goran in Rok Kranjc - igrajo še: Aleš Pavlič, Uroš Vide, Ciril Miklič, Jurij Baznik in Janez Švalj. Vaje imajo kar na domovih nekaterih članov, redno enkrat na teden, pred nastopi pa seveda bolj pogosto.
