Novice Svet24

Ustavno sodišče pobudnikom ob tem pojasnjuje, da pravica do svobode izražanja ni absolutna. Zato njihovo zatrjevanje o poseganju v omenjeno pravico ne more vplivati na odločitev o zlorabi pravice do pobude volivcem za zbiranje podpisov, saj nobena zloraba pravice ne more uživati pravnega varstva, so ocenili ustavni sodniki. 

Glede pritožbe zoper odločitev predsednika DZ je ustavno sodišče ocenilo, da so bile pobude volivcem za zbiranje podpisov uporabljene v nasprotju z njihovim namenom in zgolj za uresničitev povsem drugega namena pobudnika. Taka uporaba pravice v nasprotju z njenim namenom po oceni ustavnega sodišča glede na prikazane okoliščine tega primera pomeni njeno očitno zlorabo. Ustavno sodišče je sicer tudi v preteklosti že opozorilo, da se referendum ne sme uporabljati v protiustavne namene.

V sklepu so ustavni sodniki spomnili na svoje že sprejeto stališče, da se referendum ne sme uporabljati v protiustavne namene ter da ima predsednik DZ zato v začetni fazi referendumskega postopka pooblastilo in dolžnost preprečiti udejanjanja te pravice, če oceni, da gre za njeno zlorabo. Zoper njegovo odločitev je zagotovljeno učinkovito sodno varstvo, zato so po mnenju ustavnih sodnikov očitki pobudnika, da bi moral predsednik DZ v vsakem primeru določiti rok za zbiranje podpisov, neutemeljeni.

Delavci migranti so namreč v DZ pred časom vložili referendumske pobude glede šestih zakonskih predlogov - zakonov o izvajanju carinske zakonodaje EU, o partnerski zvezi in o varstvu pred diskriminacijo ter novel zakona o upravnih taksah, zakona o varstvu kulturne dediščine in pomorskega zakonika.

Ker pa predsednik DZ Brglez ni želel razpisati roka za začetek zbiranja podpisov za referendum, so se zoper slednje pritožili na ustavno sodišče. Poleg tega so vložili tudi zahteve za presojo šestih omenjenih zakonov, ki so jim dodali še zahtevo za presojo ustavnosti zakona o referendumu in ljudski iniciativi.

Delavci migranti zaskrbljeni

Delavci migranti z odločitvijo ustavnega sodišča seveda niso zadovoljni. Po besedah njihovega odvetnika Davorja Ozmeca je ustavno sodišče enemu posamezniku podelilo pristojnost odločanja o ustavnih pravicah, pri čemer zoper njegovo odločitev ni na razpolago pravnih sredstev. S tem so po njegovem mnenju odprli vrata v prihodnje, ko bo posameznik lahko sam odločal o tako pomembnih temah, ki se tičejo ustave. Zato jih skrbi, da bi v prihodnje lahko prišlo do zlorab, ker gre za vsebinsko presojo posameznika.

Sindikat delavcev migrantov je sicer v ponedeljek v DZ vložil še dve pobudi za začetek postopka za razpis referendumov, in sicer o zakonu o ugotavljanju katastrskega dohodka ter noveli zakona o dedovanju. Brglez bo tokrat določil rok za zbiranje podpisov, ob tem pa sindikat poziva, naj preneha z "izigravanjem pravne države".

V SDS so govorili, da je Brglez storil kaznivo dejanje

STA

Zaradi Brgleze odločitve o zavrnitvi referendumom so najbolj skočili v zrak v opozicijski SDS, ki so zahtevali njegovo razrešitev, a niso uspeli. Trdili so, da je Brglez storil kaznivo dejanje in napovedovali, da ga bodo pristojnim organom naznanili zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in za nevestno delo v službi. Poslanec SDS Branko Grims je govoril celo o tem, da je Brglez "s svojim dejanjem omajal zaupanje v temeljne institucije države".

Poslanka SDS Eva Irgl pa je v svojih napovedih šla še dlje. Trdila je, da si je predsednik DZ privoščil "nevaren presedan za demokracijo" in še maja "skoraj ni verjela, da bi ustavno sodišče predsedniku DZ v tem primeru pritrdilo".

Mnenje posameznikov o odločitvah stavnega sodišča ni ključnega pomena. Tako v nedavni preteklosti nekateri niso verjeli, da bo ustavno sodišče razveljavilo sodbo v primeru Patria.