»Postopoma smo pozabili na temeljne vrednote in svoje potenciale. Neodgovorno so jih nadomestili želja po moči, korupcija in pohlep, kraja in laž.« To so besede, s katerimi je Miro Cerar junija 2014 začel predvolilno kampanjo. Imate po dveh letih občutek, da so se stvari spremenile na bolje? Ali pa imate občutek, da se je spremenil Miro Cerar?
»Čas je za nove predstavnike in drugačno politiko, tako, ki ji ljudje zaupajo. Smo nova, samostojna in neodvisna stranka, ki prinaša to zaupanje. Slovenci se ne smemo zanašati na druge, pač pa le nase. Le tako lahko ustvarimo razvojno uspešno gospodarsko, socialno in kulturno okolje.«
Izrečeno, pozabljeno
Nekatere izjave zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev, ki si jih je privoščil, odkar je prevzel vlado, zvenijo, kot da ne bi prišle iz njegovih ust, ali pa hitro pozablja, kaj je govoril. Tako je volivce med drugim nagovoril takole: »Slovenija je članica EU in mnogih drugih mednarodnih organizacij, a ne zgolj kot izvrševalka želja teh organizacij, pač pa kot samozavestna in enakopravna članica svetovne skupnosti.« A že na njegovem prvem dvostranskem obisku v Nemčiji, le nekaj tednov po prevzemu vlade, ga je Angela spomnila, da je slovenska vlada pred »zahtevno privatizacijsko agendo«, ki se nadaljuje in pri kateri imajo svoje interese tudi nemška podjetja, naš premier pa ji je odvrnil: »Slovenija bo vesela podpore Nemčije pri investicijah na različnih področjih, na primer v izgradnjo drugega železniškega tira od Luke Koper proti Srednji Evropi.«
Boj s policisti
A takrat še nismo vedeli, kaj nas čaka leta 2016, in smo izjavo bolj ali manj preslišali. Prvič smo z ušesi močno zastrigli, ko se je Miro Cerar obregnil ob stavko policistov. Najbolj izpostavljenim uslužbencem države je, ko so se odločili za stavko, zabrusil: »Edini v Evropi smo, kjer policija stavka, in to je sramota. Ogorčen sem nad dejanji policije. Zdaj ko v Evropi vladajo napete varnostne razmere, oba sindikata stavkata. Gre za izsiljevanje naše države, česar ne bom sprejel, ne glede na posledice.« Očitno je pozabil, da je pred volitvami v svojem videonagovoru dejal: »Javne storitve in javni uslužbenci naj bodo ustrezno nagrajeni. Boljšemu in učinkovitejšemu delu naj sledi ustrezno priznanje in boljše plačilo.« Obljubo je »izpolnil« tako, da je varčevalni program najprej začel uresničevati pri policistih.
Ograja ne, tehnična ovira da
Njegove izjave in stališča so se s svetlobno hitrostjo spreminjali, ko smo se morali spoprijeti z begunsko krizo. Se še spomnite te izjave: »Slovenija je organizirana in pripravljena. Ni razloga, da bi kdo na naši meji postavljal žice ali ograje. Dokazali smo, da znamo obvladovati te tokove in se dobro sporazumeti s sosedi.« No, nekaj mesecev po tej izjavi je sledila popolnoma nasprotna: »Razumljivo je, da tako dolge meje na terenu, ki je marsikje lahko prehoden, ne moremo drugače učinkovito nadzirati in ne moremo učinkovito usmerjati beguncev na vhodne točke.« Človek se pač zmoti, mar ne?
Ozki interesi
Stvari pač niso vedno takšne, kot se zdijo. Eden od pojmov, ki ima lahko več pojavnih oblik, je očitno tudi stalna pripravljenost. »Politika mora postati načrtovanje in udejanjanje dobrega za vse prebivalce Slovenije, in ne uresničevanje ozkih zasebnih interesov,« je rekel Cerar pred volitvami, potem pa ugotovil, da je treba biti do akademskih kolegov včasih malce popustljiv. Minister Mramor tako še vedno vodi finančno ministrstvo, čeprav je precej mimo veljavnih pravil poskrbel za zasebni interes akademske sfere.
Sodelovanje z državljani
A najbolj od vseh izjav bode v ušesa tista, namenjena protestnikom v Luki Koper: »Ultimati delavcev vladi in drugim so nesprejemljivi, ne bom pristal, da bi delavci vodili državna podjetja, še manj pa državo.« Poleg tega, da je v svojem predvolilnem nagovoru med drugim dejal: »Zamisli, pobude in kritike civilne družbe so dragocen vir za usmerjanje družbe in delovanje države. Zato bomo vzajemno sodelovali z državljani in tako še dodatno širili ustvarjalno družbo,« mu v razmislek ponujamo besede, ki jih je izrekel ob protestih v Mariboru leta 2012: »Problem je političen. Problem je v tem, da ti ljudje ne bi šli na ulico, če ne bi bila kriza že zelo huda in če se ne bi v tej krizi, ki jo imamo politiki, vedli nedostojno. In to je nek demokratično izražen revolt zoper določene politične dogodke. Dejal bi celo to, da ima ta shod neke elemente državljanske nepokorščine. Ko nihče ni odreagiral, tako kot bi moral, so politiki doživeli demonstracije, in to se bo še dogajalo, če bo politika takšna.«