VSO je namreč pred kratkim ovadil štiri člane nekdanjega predsedstva republike - Milana Kučana, Dušana Pluta, Cirila Zlobca in Matjaža Kmecla - ker so februarja 1991 sopodpisali Deklaracijo za mir, s katero so podpisniki ob upoštevanju prehodnega obdobja zahtevali Slovenijo brez vojske in vojaške industrije. V VSO so ob vložitvi ovadbe izrazili prepričanje, da so podpisniki s tem tik pred osamosvojitvijo zahtevali hitro in enostransko razorožitev Slovenije. Maja je VSO Kučana ovadil tudi, ker da kot predsednik predsedstva ni preprečil razorožitve Teritorialne obrambe.
Kot je dejal Peterle, je kot član predsedstva VSO odstopil, ker se ne strinja z načinom sprejemanja odločitve o ovadbi. "V odločanje nisem bil vključen, pač pa sem za to zadevo izvedel iz medijev," je dejal in dodal, da ne želi dajati imena za zadeve, na katere nima vpliva.
Na vprašanje, ali se strinja z vložitvijo ovadbe, je odgovoril: "Če bi bi me nekdo vprašal za mnenje, bi rekel ne na prazničen trenutek in ne po 25 letih.
Ob tem je poudaril, da slednje ne pomeni, da se vsebinsko opredeljuje do Deklaracije za mir. Na petkovi predstavitvi knjige Slovenija in pika! je Peterle omenjeno deklaracijo sicer označil kot točko, ki je sam ni videl kot prispevek k osamosvojitvi. Dejal je še, da ostaja član VSO, ki ga je tudi pomagal soustanavljati.
Predsednik VSO Aleš Hojs danes ni bil dosegljiv. Za portal Nova24TV pa je povedal, da je bil Peterle o prvi ovadbi vseskozi obveščen preko elektronske pošte in je v pogovorih tudi sodeloval, čeprav se na glasovanju na koncu ni izrekel, ali je za ali proti.
O drugi ovadbi pa je predsedstvo VSO odločalo na zadnjih dveh sestankih, ki sta bila sklicana v četrtkovih terminih. Kot je pojasnil Hojs, so namreč kar nekaj sej sklicali v petkovih terminih, ki da jih je želel izključno Peterle. Ker pa se je udeležil le ene seje v tem terminu, so zadnja dva sestanka sklicali v četrtek, saj da je bilo več kot očitno, da Peterle na seje ne hodi. O Peterletovem izstopu je sicer prvi poročal Reporter.
