Kaj je interpelacija?
Najmanj deset poslancev lahko sproži v državnem zboru interpelacijo o delu vlade ali posameznega ministra. Interpelacija je mehanizem, ki ga običajno uporablja opozicija, ko želi doseči razrešitev oziroma zamenjavo ministra ali vlade. Razprava o interpelaciji se lahko konča s sklepom, s katerim se oceni delo vlade ali posameznega ministra. Sklep lahko predložijo poslanci, ki so vložili interpelacijo, ali druga skupina najmanj desetih poslancev. Druga možnost je, da po končani razpravi predlagatelji interpelacije zahtevajo, da se glasuje o nezaupnici ministru, zoper katerega je bila vložena interpelacija. Če po razpravi o interpelaciji vsaj 46 poslancev izreče nezaupnico vladi ali posameznemu ministru, državni zbor vlado ali ministre razreši. Do zdaj sta bili uspešni samo dve od kar 34 interpelacij. Prva uspešna je bila vložena leta 1996 proti takratnem zunanjem ministru Zoranu Thalerju, druga pa leta 1998 proti notranjemu ministru Mirku Bandlju.
Erjavec je v ponedeljek popoldne napovedal, da ministrici odrekajo podporo, ki jo je do tedaj uživala. Med argumenti je navedel, da ministrica ne ponuja nobenih rešitev glede financiranja projekta Starejši za starejše. Nezadovoljen je bil tudi z izvajanjem različnih politik na centrih za socialno delo in domovih za starejše.
Kljub omenjenemu pa se njegovi argumenti ne zdijo dovolj prepričljivi, sploh glede na posledice, ki lahko sledijo. Pomenijo namreč lahko tudi padec vlade.
Sušnik začuden
Erjavčeve očitke o domnevno slabem sodelovanju Kopač Mrakove in njenega ministrstva pri projektu Starejši za starejše je zanikal podpredsednik Zdusa Janez Sušnik, ki ga čudi, da je projekt postal del interpelacije. Po besedah Sušnika je ministrica izpostavila, da gre za projekt, ki je dober za Slovenijo. Dodala je, da ga ministrstvo in tudi sama v celoti podpirata. V zvezi ministrici tudi verjamejo, da bo sredstva zagotovila, saj je pokazala pripadnost temu projektu, je povedal Sušnik.
Ministrstvo sicer za projekt že zdaj prispeva okoli 190.000 evrov na leto, medtem ko za izvedbo potrebujejo približno 400.000 evrov. Del sredstev po besedah Sušnika pridobijo tudi iz drugih virov, vendar jim vsako leto zmanjka približno 100.000 evrov, ki naj bi jih zagotovilo ministrstvo. Odziv zveze kaže, da se tudi sami nekoliko bolj kot kdaj v preteklosti distancirajo od stranke upokojencev in podporo iščejo tudi drugje. Včeraj so na tiskovni konferenci izrecno poudarili, da izražajo svojo podporo ministrici.
Načeti odnosi med Cerarjem in Erjavcem
Erjavec že od nastopa vlade ni pokazal ravno veliko zaupanja vanjo. Spomnimo na posnetek, ki smo ga objavili v začetku leta in v katerem se je skeptično in prostaško izražal o Cerarjevi vladi. »Ker on (Miro Cerar), a veš, kaj je, on je zgodba za eno leto. To se bodo razsuli tako, pi***. To je tako, a veš, kot da bi meni dal zdaj šleparja za vozit, ko nikoli nisem not sedel,« je Novakovi in ostali zaključeni druščini pred soočenjem na Planet TV razlagal Erjavec 14. julija 2014, v času predčasnih volitev. Omenimo še, da je Cerarja po naših informacijah precej vznejevoljilo tudi Erjavčevo dvodnevno potovanje v Moskvo, kjer se mudi v teh dneh. Tako ne bo prisoten ravno v dveh ključnih dneh, ko se odloča o usodi ministrice in vlade. V politični zmešnjavi, ki jo je sam zakuhal.
Židan ne pristaja na kravje kupčije
»Če smo v ponedeljek dobro razumeli, sta v ponedeljek interpelacijo zoper ministrico SD napovedala SDS in Desus, kar je za nas novost,« je pred včerajšnjim koalicijskim srečanjem pri premierju Miru Cerarju pojasnil predsednik stranke SD Dejan Židan. Ministrica uživa podporo SD tudi pri tem, da ne »pristaja na kravje kupčije, tako pri kadrih kot transferjih denarja«, je še poudaril. A se ni želel izreči o tem, ali lahko SD po vsem tem še sodelujejo v koaliciji. »Počakajte na zaključek sestanka in sredinega dne,« je dodal.
Razlog za Desusovo odrekanje podpore se skriva tudi v nezadovoljenih kadrovskih apetitih upokojenske stranke.
V ozadju kadrovsko izsiljevanje
Kopač Mrakova je včeraj povedala, da se z Desusom večinoma strinjajo o politiki glede starejših in da za njihovo odločitvijo o podpori interpelaciji tičijo drugi razlogi. V ozadju naj bi šlo namreč za nezadovoljstvo s konkretnimi kadrovskimi politikami, ki stranki upokojencev niso pogodu, predvsem glede svetov zavodov domov za upokojence in socialnih centrov. Tako se je med drugim zaostrilo, ker je Erjavec želel na čelo doma starejših občanov v Ilirski Bistrici imenovati Mirando Vrh. Ministrica pa je njeno imenovanje zaradi očitkov o domnevnih nepravilnostih zavrnila.
SD v boj za upokojence
Stranki Desus gre gotovo v nos tudi to, da je stranka SD začela vse bolj nagovarjati njihovo upokojensko volilno bazo. Ker je upokojencev pri nas že več kot 600 tisoč, ti predstavljajo že več kot tretjino vseh volilnih upravičencev in tako pomembne glasove političnim strankam. To je na tiskovni konferenci včeraj potrdil tudi Sušnik: »Začelo se je prepiranje glede tega, kdo bo predsednik Zdusa.« Po naših informacijah naj bi se za predsedniško mesto potegovala tako predstavnik SD kot Desusa. »Tekmovanje za podporo ciljne skupine upokojencev je v nenehnem odvijanju, kjer pa je Desus v bolj zahtevnem položaju v primerjavi z SD, ker drugih ciljnih skupin praktično ne nagovarja,« glede tega ugotavlja analitik Domen Kos, direktor Inštituta za politični menedžment.
SD prva med koalicijskimi strankami
Še dodatno pa Desusu in SMC gotovo ni pogodu, da stranka SD beleži trend rasti in da je po nekaterih javnomnenjskih raziskavah že prehitela obe ostali koalicijski partnerici. Zaradi poznanega učinka poenotenja proti Janši pa bi stranka, ki bi ji po javnomnenjskih raziskavah kazalo najbolje, lahko na volitvah, tako kot je bilo v preteklosti, pobrala še zadnje neopredeljene volivce in zmagala. Da to res skrbi Erjavca, je dokazal z včerajšnjo izjavo, v kateri je SD obtožil, da mislijo, da so že zmagali na naslednjih volitvah. »Mi pa smo mnenja, da nas čakata še dve leti trdega dela in da ni časa za politikantstvo,« je še dejal.
Če bo prišlo do glasovanja, bo o razrešitvi ministrice odločal vsak glas.
Boj za pokojnine na račun socialnih izdatkov
Že včeraj dopoldne so koalicijski partnerji skušali s posredovanjem SMC zgladiti nesporazume. »Vse delamo na tem, da te neusklajenosti naslovimo, se o njih pogovorimo in jih konstruktivno rešimo,« je povedala vodja poslanske skupine SMC Kustec Lipicerjeva.
Vendar pri tem očitno niso bili uspešni, saj so se dogovorili, da se popoldne spet usedejo za skupno mizo. Po sestanku je Židan dejal, da je denar za višje pokojnine nemogoče zagotavljati iz socialnih transferjev. »Upam, da smo v teh dneh to razčistili,« je ostro pristavil. Iz kabineta predsednika vlade so sporočili, da se je po sicer konstruktivnem razgovoru izkazalo, da med stranko Desus in ministrico ostaja določena mera nezaupanja glede izvajanja njenih zavez.
Erjavec vzel vlado za talca
Tekom popoldanskega sestanka je Erjavec iz Moskve sporočil, da bodo ne glede na pogovore podprli interpelacijo, obenem pa je dejal, da dvomi o izstopu SD iz vladne koalicije, če pa že, bo vlada ostala. »Jaz sem prepričan, da bomo zaključili mandat, ker stranki SMC in Desus spoštujeta, kar se koalicija dogovori, vsaj doslej je bilo tako. Ne vidim nobene vladne ali politične krize,« si je še drznil reči. In s tem se spet ponavlja že videna zgodba, ko Erjavec celotno koalicijo in delo vlade jemlje za talca, pod krinko lažne skrbi za upokojence, čeprav je jasno, da so v ozadju njegovih igric in mahinacij zgolj partikularni interesi po kadrovskih rešitvah.
Naposled podporo odreka tudi SMC?
Pozno popoldne pa so tudi iz stranke SMC presenetljivo sporočili, da se bodo o podpori še odločali. Stranke vladne koalicije imajo skupaj 53 glasov, ki jim omogočajo stabilno večino. Toda Desus ima kar 11 poslancev, kar pomeni, da Kopač Mrakovo tako zagotovo podpira samo še 42 poslancev. Če pa ji podporo odrečejo tudi poslanci SMC, potem bo gotovo morala oditi. Iz SD se včeraj popoldne, pred sestankom vladne SMC, še niso opredelili, kaj bodo storili v tem primeru, izključen ni niti odhod iz vlade.V primeru glasovanja vseh opozicijskih poslancev za interpelacijo in tudi dveh predstavnikov manjšin ter ob podpori SMC bi za ministričino odstavitev glasovalo 48 poslancev, kar bi bila dva več, kot sta potrebna za njeno razrešitev.
46 glasov je potrebnih za menjavo ministrice. Največ 48 poslancev bi lahko glasovalo za njeno razrešitev.
Ključnih zgolj nekaj glasov
Pri glasovanju bi lahko tako odločilno vlogo odigrala poslanska skupina štirih nepovezanih poslancev. Če bi se odločili podpreti ministrico, interpelacija gotovo ne bi bila izglasovana. Po naših informacijah pa bi se v kritični situaciji lahko zgodilo prav to. Alenki Bratušek nikakor ne ustrezajo volitve, saj bi z veliko verjetnostjo, skupaj z edino preostalo poslanko Zavezništva precej verjetno izpadla iz parlamenta. Da dobro sodelujejo s SD, pa je pokazala tudi udeležba poslanca SD Jana Škoberneta na kongresu Zavezništva, ki so ga imeli pred kratkim. Tudi Bojanu Dobovšku, ki pripada omenjeni poslanski skupini, predčasne volitve ne bi ravno koristile, saj je njegova stranka šele v ustanavljanju. Kot so nam sporočili, bodo štirje nepovezani poslanci glasovali po svoji vesti, saj nimajo skupnega stališča. Tako bodo prav oni poleg dveh poslancev manjšin, ki bi znala biti vzdržana, očitno jeziček na tehtnici, ki bo odločitev prevesil na eno od obeh strani.
Boj za upokojenske volivce med SD in Desusom poteka tudi v zvezi društev upokojencev.
Obeta se vroča razprava in nepredvidljiv zaključek
Ministrici gre na roke vsaj odločitev vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo pritožbo, zato dečka iz Velenja zaenkrat ostajata pri rejnikih. Kot je povedal odvetnik starih staršev Velimir Cugmas, pa se sodišče vsebinsko še ni odločalo o pravilnosti odločitve ministrstva. Odločilo je samo, da se do dokončne odločitve otrok po nepotrebnem ne seli nazaj. Pri tem je zanimiv čas odločitve sodišča, ki se je zgodila prav dan pred odločanjem o ministričini usodi.
V parlamentu se torej obeta ena izmed najbolj vročih in nepredvidljivih interpelacij doslej. Po naših informacijah naj bi tudi Kopač Mrakova pripravila oster govor, očitkov na njen račun pa očitno ne bo manjkalo niti iz opozicijskih niti iz koalicijskih vrst.
Obstoj koalicije negotov
Politični analitik Kos meni, da se je predvolilni čas že začel, pri čemer je nastanek morebitne koalicije iz Desusa in SMC zaradi njene nestabilnosti v interesu samo opoziciji. »V kolikor dejansko pride do izstopa SD iz koalicije, to pomeni zatečeno politično stanje z zelo tvegano pozicijo. Govorimo namreč o 45 + 1 poslancu.« Pri tem pa Kos opozarja tudi na nestabilnost poslanske skupine SMC, ki je zaradi »neizoblikovane ideološke slike« lahko žrtev potencialnih prebegov. »To je velika nevarnost za SMC in morebiten preostanek koalicije.«
