Že lani je sicer ministrstvo pripravilo predlog sprememb, vendar je doživel tako hudo nasprotovanje, da ga je umaknilo iz razprave.
Mramor tokrat vztraja, da bo šel do konca in predloga ne bo umaknil, čeprav nima podpore niti s sindikalne niti z delodajalske strani. Nad njihovim odzivom pa je ogorčen.
Razbremenitev že tako bogatih
27 centov več bo dobil letno zaposleni z neto plačo 1590 evrov; 4420,40 evra več na leto bo dobil zaposleni z neto plačo 7175 evrov.
Sprememba predvideva razbremenitev plač najbogatejših. Davčni stopnji zgornjih razredov bi se namreč znižali. Nekdo z mesečno plačo v višini 2600 evrov neto bi tako na leto zaslužil 1612 evrov več, tisti s 7175 evri neto pa kar 4220 evrov letno več. Zaposleni z dohodki do 8021 evrov bi zaslužili enako. Uvedel bi se razred s 34-odstotno davčno stopnjo med 20.400 in 45.000 evri. Tudi nagrade v višini 70 odstotkov povprečne mesečne plače se ne bodo štele v davčno osnovo.
Zaradi davčnih daril bogatim bi bila blagajna po predvidevanjih ob 56,6 milijona evrov, zaradi razbremenitve nagrad pa še ob 45 milijonov, skupno torej ob okoli 100 milijonov evrov. Ministrstvo bi ta znesek pridobilo z za dva odstotka višjo obdavčitvijo pravnih oseb, ki je med najnižjimi v EU. Temu nasprotuje delodajalska stran. Pri tem je zanimivo, da minister zagovarja reformo, ker naj bi zvišala gospodarsko rast. Njihovi izračuni pa ne upoštevajo tega, kar govorijo. Ali tudi sami ne verjamejo, da bo temu res tako?
Vedno znova isti vprašljivi argumenti
Pri tem gre za popolno odsotnost razumevanja težav, s katerimi se spopadajo družba in mladi. Velika večina jih namreč v tujino odhaja, ker doma sploh ne morejo dobiti službe, kaj šele da bi lahko sanjali o veliko višjih plačah, ki jih vodijo v tujino. Tudi število strokovnjakov, ki so do zdaj zapustili državo samo zaradi želje po višjih plačah, nikoli ni bilo predstavljeno. Gotovo pa ne gre za takšne številke, zaradi katerih bi bile upravičene ministrove besede, da prav ti zagotavljajo najvišjo gospodarsko rast.Vedno znova se za povišanje plač najbolj plačanim kot argument uporabljajo besede, da sicer mladi in najbolj strokovni kadri bežijo v tujino. Toda težko je verjeti, da bo zaposleni s pet tisoč evri mesečno ostal v Sloveniji zato, ker bo letno dobil okrog 2200 evrov več.
Iz reforme izpuščeni najrevnejši
Iz sprememb so spet povsem izpuščeni najrevnejši sloji. Če bi bil glavni namen res zvišanje gospodarske rasti, bi bilo veliko bolj smiselno z davčno reformo dvigniti njihove prihodke. Ker imajo tako nizke prihodke, namreč zapravijo vse, kar dobijo, v nasprotju z bogatimi, ki k temu niso prisiljeni. Višji prihodki bi se tako odrazili v višji potrošnji in gospodarski rasti.
Ministrstvo z reformami sledi neoliberalnim ekonomskim idejam, ki so razširjene po svetu in znotraj EU ter najbolj koristijo prav bogatim. Drugačnih rešitev, ki so jih pred sedemdesetimi leti po zadnji krizi že uveljavljali in so med drugim sledile višji obdavčitvi najbogatejših in spodbujanju potrošnje tudi prek višjih plač najrevnejših, pa tokrat nikakor ne želijo uvajati. Zato ne preseneča, da se še vedno soočamo s krizo in da EU ne najde rešitve, ki bi jo rešila pred deflacijo in stagnacijo.