Novice Svet24

Odpisanih je bilo 1.976.221,72 evrov. Od tega so občine odpisale 555.174,51 evrov, podjetja 1.337.754,34 evrov, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 79.241,48 evrov in Finančna uprava RS 4.051,39 evrov.

Arhiv Svet24

Člani vladajoče koalicije so v lanskem letu veliko pleteničili o odpisu dolgov. Na ministrstvu za delo so na začetku govorili o 150.000 potencialnih upravičencih, po zaostritvi pogojev pa so podjetja in občine »izbrali« le 3604 »nesrečnih srečnežev« in skupaj odpisali za skoraj dva milijona evrov dolgov.

Če so na ministrstvu mogoče zadovoljni, pa v opozicijski Združeni levici menijo, da je potrebno odpis dolga ponoviti. »Socialna situacija priča, da so razlogi za odpis dolga še vedno tu in da mora ministrstvo svojo napako popraviti, razloge proučiti in odpis ponoviti,« trdijo v ZL, ki so sicer že lani predlagali odpis dolga, vendar ne s tako zaostrenimi pogoji, kot jih je določila vlada.

Kreditna socialna pomoč

V ZL bi v sklopu takojšnjih ukrepov proti revščini odpravili tudi vračanje socialne pomoči. Reforma iz leta 2012, ko je bil predsednik vlade Borut Pahor, minister za delo pa Ivan Svetlik, je namreč socialno pomoč spremenila v neko vrsto kredita, kar je razbesnelo državljane in državljanke. Po tem spremembi mora vsak, ki prejema socialno pomoč več kot 12 mesecev, določen del pomoči vrniti, saj ob prejemu socialne pomoči država vpiše zaznamek k prejemnikovi nepremičnini v zemljiško knjigo. Nepremičnine ni mogoče dedovati ali jo prodati, ne da bi prej vrnili socialni transfer državi.

»Tak sistem je krivičen, saj (med drugim) revščino dela dedno: otroci najrevnejših z zaznamki na nepremičninah dedujejo še dolgove svojih staršev/starih staršev, zato ministrstvu ponovno predlagamo, da tak sistem odpravi,« so odločni v ZL.