Agencija RS za okolje (Arso) sicer kakovost kopalne vode preverja na približno tisoč merilnih mestih in s približno 4500 merilnimi napravami. Njena predstavnica Mateja Poje je povedala, da vsako leto preverijo približno 400 vzorcev, meritve pa kažejo, da kakovost slovenskih celinskih kopalnih voda zadnja leta dosega ustrezno raven.
Omenjene ocene potrjuje tudi danes objavljeno evropsko poročilo o kakovosti kopalnih voda v EU, ki Slovenijo glede čistosti kopalne morske vode uvršča med najboljše države, po kakovosti celinskih kopalnih voda pa v evropsko t. i. zlato sredino, je dodala.
Navedenih 48 kopalnih voda oz. mest so po merilu, da mora kopališče med sezono dnevno obiskati vsaj 200 kopalcev, določili na Soči, Idrijci, Nadiži, Krki in Kolpi, na Bohinjskem in Blejskem jezeru ter na Šobčevem bajerju in morskih kopališčih. Sicer pa se na Arsu nadejajo, da bo kakovost vode na omenjenih kopališčih v letošnji sezoni ostala na enaki ravni.
Kot je dodala, za sezono na morju velja obdobje med 1. junijem in 15. septembrom ter na rekah in jezerih med 15. junijem in 31. avgustom. Na vseh omenjenih območjih pa bodo nove meritve začeli izvajati kmalu po začetku sezone.
Čisto še ne pomeni pitno
Sicer za kopanje na območju vseh 48 naravnih kopalnih voda veljajo določena pravila. Plavalci smejo, na primer, na morju plavati le do 150 metrov od obale, na jezerih do sto metrov in na rekah do 30 metrov ob obrežja.
Pojetova je med drugim tudi opozorila, da voda na omenjenih kopališčih ni pitna in primerna za kuho, po kopanju pa še je vsem kopalcem priporočila prhanje z neoporečno vodo.
Čistost kopalnih voda v bazenskih kopališčih je po podatkih iz leta 2014 predstavila predstavnica Nacionalnega inštituta za javno zdravje Katarina Bitenc, ki je navedla, da se kakovost vode v slovenskih približno 600 bazenskih kopališčih izboljšuje in da je bilo predlani za štiri odstotke neskladnih vzorcev.
