Zmagovalca drugega kroga predsedniških volitev, na katerem sta se v nedeljo pomerila svobodnjak Norbert Hofer in bivši vodja Zelenih Alexander Van der Bellen, namreč ni bilo mogoče določiti brez glasov po pošti, ki jih bodo prešteli danes.
Začasni uradni rezultati, ki jih je v nedeljo zvečer objavilo avstrijsko notranje ministrstvo, sicer kažejo, da ima 45-letni Hofer z 51,9 odstotka glasov rahlo prednost pred 72-letnim Van der Bellnom, ki je zbral 48,1 odstotka glasov. A ti rezultati niso upoštevali glasovnic po pošti, ki jih je letos zahtevalo 900.000 od skupaj 6,4 milijona volilnih upravičencev.
Glede na ocene glasov po pošti naj bi se razlika med obema kandidatoma občutno skrčila, izid volitev pa je povsem negotov. Nedeljski izidi vzporednih volitev, ki jih je navedla avstrijska radiotelevizija ORF in ki so upoštevali ocene glasov po pošti, so namreč pokazali, da imata Hofer in Van der Bellen vsak po 50 odstotkov podpore.
Zadržane izjave kandidatov
Ob negotovem izidu nedeljskega drugega kroga 13. predsedniških volitev v povojni Avstriji so bile zadržane tudi prve izjave kandidatov. "Počakati bomo morali," je v nedeljo zvečer komentiral Hofer. "Tega si ni želel nihče od naju, oba sva želela mirno spati," je dodal. Van der Bellen je medtem izrazil previden optimizem in izpostavil pomen še nepreštetih glasov po pošti.
V vsakem primeru so v sosednji državi v nedeljo pisali zgodovino. V primeru zmage Hoferja bo namreč Avstrija postala prva zahodnoevropska država, ki bo za predsednika izvolila desno populističnega politika, Van der Bellen pa bi na drugi strani postal prvi predsednik iz vrst Zelenih.
Novi predsednik bo sicer posle od Heinza Fischerja, ki se s čela države poslavlja po dveh šestletnih mandatih, prevzel 8. julija. V Avstriji ima predsednik države, kar je sicer v veliki meri reprezentativna vloga, po ustavi glavno besedo in popolno svobodo pri imenovanju ali razrešitvi vlade.
