Zakaj ste se odločili za izstop iz stranke SDS?
Član SDS sem bil med letoma 2007 in 2013. Zanimalo me je izključno strokovno delo, ne maram populizma, fanatizma in enoumja. Pomagal sem pripravljati gospodarski program 10 + 100, predvsem z ekonomskega in obrambno-varnostnega vidika. Zasedal sem mnoge strokovne pozicije, vodil sem velike projekte in bil odgovoren za proračun, raziskave in tehnologijo.
V stranki pa so napredovali izključno tisti, ki so se priklanjali predsedniku in ga brezpogojno poslušali.
Je torej bila prisotna negativna kadrovska selekcija?
Ja. Obvezno. To je bil izključujoč kriterij, da si bil po njegovi meri (Janeza Janše, op. p.). Sicer nisi imel nobene možnosti. Ko sem opazoval Krkoviča, Janšo, Kmetiča in podobne, sem uvidel, da je to en navaden populizem in da tukaj ne bo nobene dodane vrednosti. Šlo se jim je samo za ideologizacijo mladih, češ – Janša je bog, samo on je odgovoren za osamosvojitev Slovenije. To ni niti približno res. Vem, saj sem tedaj s pisarno mejil na Janševo. Ničesar sicer nisem imel pri trgovini z orožjem, saj se s tem nisem želel ukvarjati.
Ko je Janša postavil predsednika odbora za obrambo, je na to mesto postavil srednješolca, kljub temu da sem jaz imel univerzitetno izobrazbo z več kot 25-letnimi izkušnjami na tem področju. Janša pa je postavil človeka, ki niti sestanka ni znal voditi. Nekaj časa sem mu jih pomagal voditi jaz, potem pa sem imel vsega poln kufer. Ta stranka je postala sekta, ni podobna več nobeni demokratični stranki in s tako stranko nimaš kaj početi. Ostajal sem predvsem zaradi programa, vendar nismo imeli nobene možnosti.
Kdo? Koga imate s tem v mislih?
Vsi tisti, ki smo bili prepametni, imeli praktična in teoretična znanja. Če bi bili poslušni, bi lahko napredovali. To je bil eden od razlogov, zakaj sem zapustil stranko. Drugi razlog je bil ta; jaz pravim, da je Janša izdal Republiko Slovenijo oziroma vlado, ko mu je Komisija za preprečevanje korupcije obesila tisto poročilo. Takrat sem se postavil zanj, saj to ni bilo prav. Delal sem v korist stranke in resnice. Janša bi moral takrat vlado prepustiti recimo Andreju Vizjaku, a je rekel, da če ne bo predsednik vlade on, ne bo noben. Če bi mu tedaj bilo količkaj do vlade ali do Slovenije, bi funkcijo prepustil, dokler ne bi rešil zadeve na KPK in sodiščih. Še vedno bi lahko vladal iz ozadja. Takrat mi je počil film. Na tem svetu ni nobenega, ki ni zamenljiv. Vsakega lahko zamenjamo.
Od takrat tudi več ne govorim z bratom (Marjanom Pojbičem, poslancem SDS, op. p.), od 13. avgusta 2013. Taki lahko še naprej obstajajo, ker gostilniška debata prav pride. Rajo lahko zavedeš v to – s pijačami, golaži. Jaz pa se tega ne grem! Nisem dežnik v r*** Janše!
Ali je res, da če se Janši zameriš, ta postane hladen kot špricar?
To je res! Pa ne samo on. Potem imate še cel štab okoli njega. Recimo Grims, Tanko, žal moram to reči za bivšega policijskega ministra Gorenaka. Tudi ta je slep. Janša ima okoli sebe tri ali štiri ljudi, ki mu slepo sledijo in trosijo njegove neumnosti. Potem pa so še zaslepljeni verniki, ki sledijo. Na desnici ni alternative, zdaj se ustanavljajo nove stranke, ki pa seveda niso alternativa. Na svoji strani ima (Janša, op. p.) Cerkev in vplivne lobije, takšna je pač tradicija, na kateri gradi. Ima svojih 30.000 ljudi, članstvo mu ne raste, niti upada. Če bi SDS res bila tako močna, bi že davno naredila revolucijo, a tega seveda ni sposobna. Kar pomeni, da so ti ljudje zavedeni in predsedniku SDS slepo sledijo. Isti ljudje, isti principi, isto obnašanje.
Kot kdo? Komunistična partija?
Ne, ne, to pa ne. Jaz sem bil v Zvezi komunistov, ker sem moral biti, da sem lahko končal vojaško akademijo. Tam je bilo čisto drugače, na njihovih sejah so upoštevali vsa mnenja, nisi potreboval pedigreja. Če so videli, da si dober, si lahko napredoval. Jaz sem napredoval izredno, po šestih mesecih sem samostojno vodil četo, ki je ni dobil noben Srb. To vem iz izkušenj, če si tam bil strokovno podkovan, si lahko povedal. V tej stranki pa nimaš možnosti; če se ne klanjaš, ne greš nikamor!
