Za vodjo konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimirja Štruklja taka poteza "pomeni zanikanje vloge socialnega partnerstva in dogovarjanja o plačah v javnem sektorju, kar je temelj plačnega sistema v javnem sektorju v naši državi".
"Vlada je s to odločitvijo odstopila od dogovora, da se bo z nami dogovorila o odpravi še veljavnih varčevalnih ukrepov do konca leta 2019 in namesto tega bi z enostranskimi ukrepi, z močjo večine v parlamentu, to naredila v zakonu," je ocenil Štrukelj.
"Vlada ne bo le pojedla besede, ki je celo objavljena v uradnem listu, ampak na tej točki izgublja svojo kredibilnost, ko se enostransko umika iz pogajanj," meni Štrukelj. Ta gesta vlade po njegovi oceni kaže, zakaj je nezaupanje državljanov do oblasti tako veliko. "Nimajo osnovne kredibilnosti in verodostojnosti," je ocenil.
Kršitev dogovora vladi očita tudi vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek. Tudi za njegovo pogajalsko skupino ni sprejemljivo, da bi se najprej pogovarjali o sistemskih zakonih in šele v drugi fazi o sproščanju ukrepov.
Na izjavo ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja, da morajo biti sistemski zakoni na vladi v skladu z normativnim programov, torej v drugi polovici junija, Počivavšek pravi, da je to "račun brez krčmarja, saj so sindikati povedali, kakšne so njihove prioritete".
Poleg tega pa po oceni Počivavška tudi ni realno in je tudi škodljivo, da bi v zgolj enem mesecu uskladili tovrsten predlog. Tako korenite spremembe sistema bi potrebovale bistveno bolj poglobljeno obravnavo, da bi prišli do konsistentnih rešitev.
Štrukelj sicer nadaljnjih potez konfederacije danes še ni želel konkretno napovedovati. O tem, ali bodo takoj šli v kake radikalne poteze, bodo povedali na petkovi novinarski konferenci.
