Po podatkih vladnega programa ravnanja z odpadki je bilo teh največ v obdobju 2004–2008, medtem ko se je količina leta 2014 v primerjavi s tem obdobjem zmanjšala za okoli 28 odstotkov in je znašala okoli 4,677 milijona ton, zato je najem desetmilijonskega posojila s strani mariborske Snage za gradnjo sortirnice naletel na različne odzive. Tovrstni »načrt« vodstva Mestne občine Maribor bodo mestni svetniki obravnavali na dopisni seji predvidoma naslednji teden.
KOMU SOGLASJE
Pomislek ima tudi vodja Liste za pravičnost in razvoj (LPR) Stojan Auer, ki je že na županovi predstavitvi pred dnevi podvomil o sedanjo ceni ravnanja z odpadki in statusu podjetja. »Treba je priznati, da sortirnico sicer podpiramo, saj nanjo že dolgo čakamo. A ključno vprašanje je, komu dajemo soglasje za najem kredita,« je negotov Auer, ko komentira pomisleke. »Leta 2009 smo 'navadno' podjetje Snaga preoblikovali v javno gospodarsko službo in ga leta 2013 s sklepom mestnega sveta in občinskih svetov okoliških občin preoblikovali v javno podjetje. Ker pa župan Fištravec, sedanji nadzorni svet Snage in hkrati uprava družbe niso preoblikovali, po mnenju naše liste delujejo nezakonito. Posledično je vprašljiv tudi nadzor nad kreditom, za katerega naj bi mu občinski svet dal soglasje. Če torej ne gre za javno podjetje, imamo velik problem. Navadni gospodarski družbi podeljujemo neko soglasje oziroma poroštvo, kar po naših merilih ni izvedljivo. Zakon jasno piše, da mora župan takšno zadolževanje predvideti v proračunu, česar pa ni storil. V njem jasno piše, da v letu 2016 ni predvideno zadolževanje in dajanje poroštev javnim podjetjem, katerih ustanoviteljica je občina,« na novo kršitev opozarja Auer, ki se mu zdi najbolj sporno to, da najsodobnejše sortirnice odpirajo za 6 do največ 8 milijonov evrov, medtem ko bodo v Mariboru zanjo odšteli 12,5 milijona.
SMOTRNOST NALOŽBE
Za mnoge precej visoko vrednost sortirnice je Snagin direktor Cveto Žalik utemeljil: »Če je sortirnica Kostaka v Krškem fičo, bo ta v Mariboru mercedes.« Auerju se kljub temu poraja več vprašanj, še posebej, ker je gradnja sortirnice v Krškem z nakupom zemljišča vred stala 3,5 milijona evrov. Med drugim tudi, ali si Maribor glede na kapaciteto, ki znaša 30 ton odpadkov in se zmanjšuje, to lahko privošči. »Glede na količino mešanih odpadkov in dejstvo, da ljudje odpadke vse bolj ločujejo, je količina mešanih odpadkov zelo majhna. In mi gremo zdaj v gradnjo, ki smo jo predimenzionirali vsaj trikrat,« poudarja Auer in se spomni študije, ki je bila na začetku zgolj enostranska na obeh straneh lista ter jim je bila predstavljena na mestnem svetu. Na občinski predstavitvi minuli petek pa so jo dobili (že) na treh straneh, iz nje pa so lahko ugotovili, da je trenutna cena, ki jo plačujejo za eno tono odpadkov, 114 evrov, v primeru nove sortirnice pa naj bi bila končna cena 95 evrov. Na vprašanje, kaj s tem pridobijo, Auer odgovarja: »Skoraj takšno ceno, kot smo jo še nedolgo nazaj plačevali Papir servisu, zdaj pa še najemamo kredit, ki bo poplačan po desetih letih. Preprosto me zanima, zakaj takšna cena in razlika v ceni, če gre za sorodno tehnologijo kot v Krškem.« Auerju se zdi realna vrednost sortirnice sedem milijonov. Obenem se zaveda, da so vse mestne investicije že nekaj let precenjene. »Vse investicije, že od Kanglerja naprej, so od 15 do 20 odstotkov višje, kot bi človek še nekako ekonomično razumel,« meni in zaključuje, da korespondenčna seja, kot je načrtovano, ni pravo mesto, kjer naj bi odločali o takšnih zadevah.
NERACIONALNO OBNAŠANJE
Za mnenje smo povprašali tudi aktualnega direktorja večjega komunalnega podjetja v severovzhodni Sloveniji, ki ne želi biti imenovan, a je vseeno povedal: »Moja glavna dilema je, da Snaga s tem obratom prihaja prepozno. Najbolj mimo pa je tisto o mercedesu, kar po mojem kaže na ekonomsko neracionalno obnašanje vodstva Snage. Ali naj ta mercedes potem plačujejo občani, ko se bo prazen vozil po mestu – berite: ko obratovalne kapacitete ne bodo izkoriščene?« In če Snaga že dobro desetletje poskuša postaviti obrat za predelavo odpadkov, sogovornik dodaja, da je okrog Maribora kar nekaj centrov za ravnanje z odpadki, poleg tega je v Ljubljani konec lanskega leta začel obratovati največji center za predelavo odpadkov, ki je sposoben predelati dobro polovico vseh slovenskih odpadkov. »Samo po sebi se postavlja vprašanje, ali je še smiselno graditi takšen obrat v Mariboru in ali niso prepozni s tem obratom, da bi se profilirali kot regijski center,« meni direktor komunalnega podjetja in postreže z nekaj dejstvi. »Vrednost predvidene investicije je visoka, če jo primerjamo s Krškim, saj je amortizacijska doba takšnega obrata 15 let. Letno pomeni, da bodo amortizacijski stroški 833.000 evrov, če bo investicija na koncu res 12,5 milijona evrov. Tukaj so še stroški vzdrževanja, energije in plač zaposlenih, kar se ocenjuje na od 400.000 do 500.000 evrov na leto. Skupni letni strošek obrata bo okrog 1,300.000 evrov, ki jih bo treba vključiti v kalkulacijo cene. Tudi v smislu zaposlovanja mesto ne bo kaj prida pridobilo, saj gre za enostavna delovna mesta za nizko izobrazbo, pa še polovico od 20 zaposlenih naj bi premestili iz Snage. Postavlja se tudi vprašanje, kje bo Snaga odlagala preostanek po predelavi in koliko bo tega, saj nima svojega odlagališča. Medtem pa okoliške občine izstopajo iz Snage, saj občine in podjetja sledijo trendu zmanjševanja evropskega koncepta – nič odpadkov (zero waste),« pravi sogovornik.
CENE SO RAZLIČNE
In kaj o izjavi Žalika menijo na Občini Krško? Župan Miran Stanko pravi, da podrobnosti tehnologije v Mariboru ne pozna. »Ta se je še izpopolnila in pričakovati je, da je bo oprema v Mariboru še nekoliko boljša kot v Krškem. Cena naprave je v veliki meri odvisna tudi od števila sortirnih in drugih elementov, ki izboljšujejo kakovost sortiranega materiala. Občina Krško je v sortirno linijo investirala okoli milijon evrov (stavba, sortirnice) ter 1,7 milijona v kompostarno in biološko stabilizacijo razgradljivih odpadkov (težke frakcije),« opisuje. Da je izjava direktorja Žalika verjetno dana bolj v sproščenem vzdušju in zagotovo dobronamerna, pa med drugim menijo v družbi Kostak.
