Šest svetnikov opozicije – Matej Žmavc, Mateja Dover Emeršič (oba SD), Lidija Divjak Mirnik (LPR), Milan Mikl (Županova lista), samostojni Metod Dolinšek in Marjana Bravc (SMC) – v 45-članskem mestnem svetu, pa tudi France Prosnik, eden od ambasadorjev Mariborske knjižnice, sicer varuh bolnikovih pravic, se je odzvalo povabilu Mariborske knjižnice, da si še v živo ogledajo dotrajane prostore osrednje mestne knjižnice, ki ne le pokajo po šivih, ampak so že zelo dotrajani.
Knjižnici so kot začasno rešitev ponudili nadomestne prostore v nekdanjem centru za socialno delo.
Stanje nevzdržno
Direktorica Mariborske knjižnice Dragica Turjak, ki je povabila tudi župana Andreja Fištravca, vendar se je vabilu od mariborskega mestnega vodstva odzval le Igor Kos, zaposlen v kabinetu župana, je prisotne pozvala, naj že od leta 2008 načrtovano investicijo izgradnje nove knjižnice na Rotovškem trgu podprejo kot prioriteto v okviru trajnostne urbane strategije ali pa nemudoma najdejo drugo ustrezno rešitev. "Zdaj je v okviru trajnostne urbane strategije morda še možnost, da Maribor poskuša dobiti večino sredstev za ta veliki projekt, na nujnost katerega že dolga leta opozarjamo. Za projekt je pripravljena vsa dokumentacija, pa tudi gradbeno dovoljenje, katerega veljavnost se letos izteka, bomo poskušali podaljšati. V resnici je treba samo še zagotoviti sredstva," je poudarila Turjakova.
Igor Kos, županov svetovalec:
"V mestu je treba urediti še druge stvari. Moramo se odločiti, ali želimo narediti en projekt ali več manjših."
Stanje v osrednji enoti se je po njenih besedah še poslabšalo in meji na nevzdržno. "Nimamo več le prostorske stiske, temveč je tudi že vse dotrajano. Fasada odpada, dimnik se ruši, dotrajani so elektrika in vsi drugi vodi. Stanje je že zelo neprijetno, nevarno, za uporabnike je povsem neprimerno," je poudarila direktorica. Občina jim je v letošnjem letu spet znižala sredstva za materialne stroške. "V zadnjih treh oziroma štirih letih to pomeni že 160.000 evrov manj, kar je približno toliko, kot dobimo od članarin," je opozorila direktorica in dodala, da so pred tremi leti uvedli članarine, da bi lažje kupovali knjižnično gradivo, kjer je občina knjižnici prav tako odtegovala sredstva. Zdaj morajo z zbranim denarjem pokrivati tudi materialne stroške, zmanjka pa jim ga za nakup knjig.
O umetnosti vladanja
Oster je bil eden od ambasadorjev Mariborske knjižnice Andrej Brvar: "Sramota je, da mora Maribor tako dolgo čakati na ustrezno mestno knjižnico. Župan in mestni svet nista tu zato, da rečeta, da ni denarja, ampak zato, da ta denar priskrbita. To je umetnost vladanja." Tudi Prosnik ni prizanesel županu: "Zaradi praznih obljub bi se moral on in še kdo od sramu pogrezniti na tem trgu." Nekdanja poslanka Majda Potrata pa meni, da to mesto kot da ne ve, kaj pravzaprav hoče, čeprav so druga slovenska mesta poskrbela za svoje knjižnice.
Osrednja enota z 19 knjižnimi enotami
Knjižnica Rotovž v starem mestnem jedru na Rotovškem trgu 2 je osrednja enota Mariborske knjižnice, ki jo sestavlja 19 knjižničnih enot in Potujoča knjižnica z bibliobusom. Odprta je vse dni v tednu med 9. in 19. uro ter v soboto od 8. do 13. ure, medtem ko je v nedeljo zaprta. V knjižnico Rotovž se lahko vpišejo občani od 15. leta starosti dalje.
Koalicija proti
Mestna svetnica Lidija Divjak Mirnik je poudarila, da so v Listi za pravičnost in razvoj za proračun 2016 vložili dva amandmaja za Mariborsko knjižnico, in sicer za nakup knjižničnega gradiva ter materialne stroške v skupni vrednosti 45.000 evrov, vendar žal predloga županova koalicija ni podprla. »Vseeno nismo obupali, zato zahtevamo izredno sejo, kjer bomo na novo preoblikovali trajnostno urbano strategijo, kjer bomo določili knjižnico kot prvo prioriteto. Ko smo namreč potrdili trajnostno urbano strategijo, smo opozarjali, da ni najbolj premišljena, vendar smo jo kljub temu potrdili z opozorilom, da jo lahko tudi spreminjamo. In zdaj jo je treba spremeniti. Upamo, da bosta župan in njegova koalicija končno dojela, da je to zadnja priložnost, da do knjižnice pridemo,« je poudarila Divjak Mirnikova.
V mestu so še druge stvari
V imenu župana je Igor Kos dejal, da s trajnostno urbano strategijo ni mogoče uresničiti tako velikega projekta, kot je več kot 20 milijonov evrov vredna Mariborska knjižnica. "Teh sredstev za ta projekt, kot je zdaj zastavljen, ni dovolj. Dokler ima pristojna služba vlade takšne kriterije za izbor projektov, kot jih ima, knjižnica ne more biti umeščena," je pojasnil Kos in dodal, da občina nima denarja niti za nujno sofinanciranje projekta, medtem ko z razpisov v okviru trajnostne urbane strategije računa na največ okoli 17 milijonov evrov. "V mestu je treba urediti še druge stvari. Moramo se odločiti, ali želimo narediti en projekt ali več manjših. Knjižnico je mogoče tudi kako drugače reševati," je dejal Kos. Kot začasno rešitev so knjižnici ponudili nadomestne prostore v nekdanjem centru za socialno delo na Dvoržakovi ulici, kar Turjakova pozdravlja, a po njenem mnenju le kot širitev bližnje enote Tabor, ne pa kot nadomestilo za novo osrednjo enoto na Rotovškem trgu.
