Udeleženci današnje izredne seje kmetijsko-gozdarskih zbornic Maribora, Ptuja in Murske Sobote so zato vlado pozvali, da finančno pomaga pri odpravi posledic in s tem zagotovi preživetje kmetov.
Kot je povedal direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Branko Ravnik, je bila v Podravju in Pomurju škoda zaradi snegoloma in pozebe še veliko večja kot v ostalih delih države. Po prvih ocenah je poškodovanih od 50 do 80 odstotkov jablan, prizadetost vinogradov, ki je odvisna od sorte in lege, pa v povprečju znaša okoli 60 odstotkov. Precej škode je tudi v gozdovih in na poljih, zlasti pri zgodnjih setvah krompirja, buč in koruze.
"Pričakujemo, da se bodo v najkrajšem času aktivirale komisije, ki bodo natančno ocenile škodo. Naši strokovnjaki trenutno izdelujejo grobo oceno, natančnejšo pa bodo ob popisih izdelali predstavniki občinskih komisij, kar pa traja kar nekaj časa," je dejal Ravnik, ki iz prvih signalov ugotavlja, da na posebno finančno pomoč ne bo mogoče računati, saj gre za zavarovarljivo škodo, zato bo treba najti kakšne druge mehanizme, recimo z znižanjem prispevkov in davkov.
Pomoč države je stvar političnega kompromisa
Po besedah direktorja mariborskega kmetijsko-gozdarskega zavoda Staneta Klemenčiča je pravilen korak ta, da se škodo najprej oceni na terenu, pripravi poročilo za vlado, nato pa je stvar političnega kompromisa, v kakšni obliki država lahko pomaga pri tej naravni nesreči. Najbolj težko bo po njegovih besedah zlasti pri pridelovalcih, ki so dohodkovno vezani izključno na prizadete dejavnosti.
"Za zdaj razpolagamo le s predoceno, ki je narejena glede na vzorčne primere, ta pa za severovzhodno Slovenije predstavlja več kot 20 milijonov evrov škode," je dejal Klemenčič, ki meni, da sektor sam tega ne bo zmogel, nenazadnje tudi zaradi izgube trgov, zato so interventni ukrepi države še kako potrebni.
Do polne rodnosti šele čez več let
Kot je še dodal, škoda ni povzročena zgolj v letošnjem letu. Drevesa in vinogradi se bodo zagotovo obnovila, saj za to vedno poskrbi narava, a to se bo v polnem pomenu rodnosti zgodilo šele v naslednjih letih.
Med tistimi kmeti, ki so bili najbolj prizadeti je tudi kmetija Skok iz Rošpoha. Po besedah Erne Skok bo natančno stanje trajnih nasadov in sadovnjakov mogoče ugotoviti šele sredi junija, ko bodo videli, kaj od plodov, ki so trenutno skoraj v celoti poškodovani, bo ostalo.
"Pri grozdju se že zdaj vidi, da so zgornje sorte praktično v sto odstotkih uničene, enako velja tudi za jagode, ki bi se morda v primeru ugodnega vremena lahko še nekoliko obnovile, da bi pobrali vsaj nekaj pridelka" je dejala Skokova.
Sicer pa so na omenjeni kmetiji žrtve naravnih škod že nekaj let, saj jih je leta 2012 prizadela toča, leta 2013 žled in suša, leta 2014 moča, lani pa jih je udarila še huda vročina. Da bi vsaj nekako lahko preživeli, nameravajo aktivirati vse razpoložljive površine ter na njih zasaditi poljščine in zelenjavo. Ob tem upajo, da bo vlada upoštevala razmere in kmetom skušala pomagati, hkrati pa računajo tudi na pomoč kupcev z nakupom domačih pridelkov.
