Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je predstavila prve podatke o škodi, ki sta jo v kmetijstvu in gozdarstvu v minulih dneh naredila sneg in zmrzal. Preko svojih služb so v KGZS naredili prvo grobo oceno, ki kaže, da je v sadjarstvu za 90 odstotkov škode. Največ uničenja je v cvetju in pri plodovih, je povedal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič.
Podobno je v vinogradništvu, kjer so že v začetku tedna zaznali okoli 60-odstotno prizadetost. Slabo jo je odneslo tudi poljedelstvo. Na KGZS ocenjujejo, da so kmetje 80 odstotkov koruze posejali v začetku aprila in ti posevki so najbolj prizadeti. Krompir, ki je že vznikel, je mraz praktično ožgal.
Zupančič in ocenil, da so podnebne spremembe terjale svoj davek. "Dobesedno ni več leta z normalnimi razmerami," je dejal.
Natančna škoda bo sicer znana v prihodnjih dneh, ko bo sneg skopnel in se bodo temperature dvignile. Pri pozebi se škoda običajno opazi šele, ko se zrak segreje, je pojasnil Zupančič. V določenem delu bo škodo po njegovi oceni možno nadoknaditi, npr. z novimi posevki, v vinogradništvu in sadjarstvu pa se ne bo dalo narediti veliko.
Oblikujejo se občinske komisije za oceno škod na terenu. Zbornica pa bo na podlagi slednjih pripravila tehnološke ukrepe za sanacijo.
Čeprav bo natančna škoda, ki so jo v kmetijstvu povzročile nizke temperature s snegom, znana šele čez nekaj dni, je že jasno, da bodo nekateri kmetje ostali brez večine pridelka.
Državo je ob tem pozval, naj v luči zahtevnega položaja v kmetijstvu vsaj za eno leto preloži razpravo o novem zakonu o katastrskem dohodku, da bi se lahko v tem času ukvarjali s problemi, ki so doleteli kmetijstvo. Ker sta mraz in sneg zajela tudi nekatere druge evropske države, Zupančič sicer pričakuje, da se bo bolj "zganila" tudi EU. "Evropa preveč govori in premalo stori," je dejal.
Židan: Strokovne službe že na terenu
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je povedal, da so strokovne službe že na terenu in da bo ocenjevanje škode potekalo še nekaj dni. Osredotočeni so predvsem na sadovnjake in trto, v nekaterih delih Slovenije pa tudi na poljščine.
Za torek je že sklical srečanje predstavnikov zavoda za gozdove, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije ter uprave za zaščito in reševanje. "Pričakujem, da bomo imeli takrat na razpolago bolj natančne informacije," je povedal.
Na terenu je tudi državna sekretarka Tanja Strniša, ki je obiskala Dolenjsko. "Ugotovila je, da gre za pozebo, kakršne v zadnjih desetletjih v Sloveniji ni bilo," je povzel Židan in za prihodnje dni napovedal dodatne obiske na terenu.
Dobil je tudi začasne podatke zavarovalnic, ki kažejo, da je število zavarovanih hektarjev v vinogradih in sadovnjakih do neke mere primerljivo s podatki zadnjih nekaj let, med kmeti, ki so zavarovali svoje pridelke, pa jih je 80 odstotkov zavarovalo tudi škodo zaradi pozebe, je še povedal minister.