Nekaj, kar se sliši povsem standardno, je v resnici protizakonito in kaznivo. Za fotokopiranje in hrambo omenjenih dokumentov lahko podjetja plačajo tudi do 12.510 evrov kazni, razen če lahko utemeljijo, da je to po 48. členu zakona o delovnih razmerjih potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.
"Fotokopije osebnih dokumentov lahko delajo in hranijo samo institucije, ki jim zakon to dovoljuje, vendar le za potrebe svojega delovanja, ne pa za potrebe kadrovanja. V primeru osebnih izkaznic so to na primer notarji in finančne družbe. Za potrebe kadrovanja je od kandidata treba pridobiti zgolj tiste podatke, ki so po zakonu o evidencah na področju dela in socialne varnosti nujni za zaposlitev delavca. Za to pa ni potrebno fotokopiranje in arhiviranje fotokopij osebnih dokumentov," pravi Andreja Janc Koderman, direktorica Kadrovske asistence.
Številne nepravilnosti
Takšnih pravil, ki zadevajo delovnopravno zakonodajo, imamo v Sloveniji veliko. Janc Kodermanova po več kot 16 letih dela na področju kadrovanja ugotavlja, da imamo v podjetjih prav toliko tudi nepravilnosti: "Ne upoštevajo zakonskih rokov, nimajo urejenih vseh izjav in dokumentov v postopku zaposlitve delavca, nimajo urejenega varstva pri delu, zaposlenih ne uvajajo na delovno mesto in še bi lahko naštevali."