Novice Svet24

V ekskluzivnem intervjuju za RT Slavoj Žižek ugotavlja, da je največja težava evropske begunske politike neokolonialna perspektiva, ki se osredotoča na »breme belcev« in »krivdo«. Ob tem pa je dodal, da bi bilo zmotno kriviti Evropo za vse težave na Bližnjem vzhodu ter domnevati, da so begunci zgolj »slepe žrtve, ki so v krizi brez odgovornosti«.

»Mislim, da je redukcija drugega na impotentno, slepo žrtev, ki je brez odgovornosti, druga različica pojava, krivde belega človeka v kolonialnih časih,« je razložil. »Tisti, ki se pretvarjajo, da so do migrantov ali beguncev najbolj odprti, jih v resnici obravnavajo na odkrito rasističen, pokroviteljski način.«

STA

Žižek zato meni, da bi morala Evropa korenito spremeniti svoj pogled in se izogniti »pasti samopomilovanja«. »Težava Evrope ni demokratični primanjkljaj, ampak primanjkljaj politične sile, ki ve, kaj hoče.« Evropejci bi morali zato opozarjati na določena vprašanja in sprevideti, da se muslimani spopadajo s številnimi notranjimi problemi, vključno z radikalizacijo s strani skupin, kot je Islamska država.

Nova os zla?

Žižek meni, da je potrebno pri še vedno trajajočem konfliktu na Bližnjem vzhodu upoštevati zunanje sile. Pri tem je s prstom pokazal na »novo os zla«, kot temu pravi, ki da je na delu v regiji – Turčijo, Izrael in Saudovo Arabijo.

»Vemo, da Izrael in Saudova Arabija ne skrivata, da sodelujeta pri vprašanjih varnosti, vojske in tako dalje. Ta nova fronta je usmerjena proti njihovim šiitskim nasprotnikom. To je ključno dejstvo in vir težav.«

STA

Žižek obtožuje Evropo, da je beguncem odprla svoje meje v času, ko bogate države Perzijskega zaliva niso sprejele praktično nikogar. »Kaj pa arabske države, ki so veliko bogatejše od Evrope in bližje kriznemu območju: Saudova Arabija, Katar, Združeni arabski emirati? To so sunitske države. Večina beguncev je sunitskih muslimanov.« Po drugi strani pa Turčija, ki je sprejemala begunce, obenem neusmiljeno uveljavlja svojo agendo v krizi, je dejal.

Dogovor s Turčijo »sramoten, neetičen«

Žižek je prepričan, da je nedavni kontroverzni dogovor med Evropsko unijo in Turčijo prava sramota za Evropo (Turčija naj bi prevzela vse migrante, ki pridejo v Grčijo, v zameno pa bo v naslednjih treh letih dobila za 6,8 milijarde dolarjev pomoči). Begunski dogovor bi lahko nadalje pomenil, da bodo turški državljani že koncem junija lahko po Evropski uniji potovali brez vize.

Reuters

Žižek je prepričan, da Turčija med domnevnim bojem proti terorju v resnici zgolj pritiska na Kurde, ki so po njegovih besedah eni redkih, ki se na severu Sirije zares borijo proti Islamski državi. Erdogan je začel Kurde napadati iz strahu, da se mu volitve ne bodo izšle, je dejal Žižek. »Zakuhal je to novo krizo s Kurdi, operacija pa je bila zelo krvoločna. Upal je, da mu bo uspelo preprečiti vstop kurdske stranke v parlament.« Filozof meni, da prihodnost turške demokracija ne bo najlepša. Kot je dejal, so Kurdi žrtve bolj temeljnega problema, ki se tiče turške družbe.

Militarizacija begunstva

Žižek je delil svoj koncept za spopad s težavo, ki ji pravi »militarizacija« – ne evropskega prostora, temveč emigracijskih vročih točk, ki jih je prizadela vojna. Po njegovem mnenju bi morale evropske države vzpostaviti vojaško podlago za regulacijo migracije v Siriji in Libiji. Za trenutno stanje pravi, da je »politični fiasko Evrope … škandal«; pravi, da se migranti gibajo povsem neorganizirano.

»Evropa predstavlja nekaj plemenitega – človekove pravice, socialno državo, socialne programe za revne. Vse to je vključeno v razsvetljenje evropske dediščine.«

»Beguncem bi morali pomagati, a ne na ta kaotičen način. Če bo šlo tako naprej, Evropa čez pet let ne bo več Evropa, pa ne v smislu islamizacije, ampak v smislu prevlade prebivalstva, ki je proti migracijam.«

Kot je dejal, evropske politike ustvarjajo razkol me sosedi. Zahodnoevropske države se igrajo umazano igro, nastradale pa so male balkanske države, ki so morale pospravljati za njimi. Kot je še dejal, je ideja o mirnem soobstoju različnih kultur stvar sanj.

»Evropa se mora beguncem bolj odpreti, ampak potrebno je razumeti, da so v naši kulturi. Nekateri etični limiti, denimo svoboda izbire za ženske, ne smejo biti stvar dogovora. Bolj samozavestni moramo biti, ko pride do naših vrednot.«

»Evropa predstavlja nekaj plemenitega – človekove pravice, socialno državo, socialne programe za revne. Vse to je vključeno v razsvetljenje evropske dediščine.«