Chippendales so bili ustanovljeni leta 1979 v Los Angelesu kot prva popolnoma moška striperska skupina. Hitro so dokazali, da striptiz ni samo zabava za moške, ampak so nanj nore tudi ženske – sprožili so pravo evforijo in postali svetovni fenomen. Fantje z golim oprsjem, ki ga krasijo metuljček in manšeti (njihov zaščitni znak), danes veljajo za najbolj elitno slačifantovsko skupino, ki z mešanico plesa, petja in striptiza ženskam ponuja vročo, seksi zabavo, čeprav nikoli ne gredo zares do konca in se popolnoma razgalijo (pravijo, da na telesu vedno ostane kaka krpica, da ohranjajo določeno uglajenost). Chippendales menda medse sprejmejo samo lepotce z najbolj popolnimi mišičastimi telesi, seveda pa morajo znati tudi plesati. V skupini je le dvajset fantov in vsi po vrsti zatrjujejo, da je biti del Chippendales velik privilegij in čast, a tudi precejšnje garanje, saj morajo skrbno paziti na prehrano in trdo trenirati, da ohranjajo svoje mišice, zraven pa še pridno vaditi koreografije. »Najtežje pa je vsak dan znova brzdati toliko žensk,« povedo o položaju, ki jim ga sicer zavidajo mnogi kolegi. Dekleta in žene se namreč na njihovih nastopih popolnoma razpustijo, kričijo, se slačijo, skušajo pritegniti njihovo pozornost in se jih dotikati.
Rušenje stereotipov
Fantje so razdeljeni v dve skupini: ena je stacionirana v Las Vegasu (v hotelu Rio so posebej za njih zgradili deset milijonov vredno dvorano), kjer imajo dnevne predstave, večkrat pa se jim pridružijo tudi kakšni zvezdniki, na primer maneken Tyson Beckford ali igralec Ian Ziering, druga pa potuje po svetu in na turnejah razvnema še druge pripadnice nežnejšega spola. S profesionalno scensko produkcijo in kakovostnimi koreografijami so Chippendales pripomogli k sprejemanju striptiza kot oblike zabave in ne nazadnje tudi športa. Stereotipi o striptizu in striptizerjih (upamo, da tudi striptizetah) se torej vztrajno podirajo in fantje pravijo, da večina njihovih dragih in bližnjih njihovo delo sprejema kot le delo.
Krvava zgodovina
Zgodovina Chippendales ni zaznamovana le z znojem in oljem za telo, ampak tudi s krvjo. Kot promocijo za svoj losangeleški disko so si jih izmislili Somen Banerjee, Bruce Nahin in Paul Snider; slednji je bolj razvpit, ker je dve leti kasneje ubil svojo ženo, Playboyevo zajčico Dorothy Stratten, in se nato ustrelil še sam.
Ime Chippendales prihaja iz stila pohištva, s katerim je bil opremljen disko – podoben je bil stilu angleškega oblikovalca Thomasa Chippendala (1718–1779). Koreograf in eden od treh lastnikov skupine je bil Nicholas De Noia, ki se je kasneje sprl z Banerjeejem, tako da sta nastali dve ločeni skupini – De Noieva je nastopala po turnejah, Banerjeejeva pa v klubih v Los Angelesu in New Yorku. Banerjeeju to ni bilo po volji, zato je leta 1987 najel plačanega morilca, ki je ubil De Noio, Banerjee pa je od družine pokojnika odkupil njegov delež Chippendales (menda je želel podobno likvidirati tudi še zadnjega partnerja Nahina). Do sojenja ni prišlo, saj je Banerjee po aretaciji storil samomor. Chippendales so bili prodani družbi Chippendales USA, ki jo trenutno vodi Kevin Denberg.
V šestintridesetih letih delovanja so Chippendales nastopili v več kot stotih državah po svetu, zabavali več kot sto milijonov žensk, s svojega telesa strgali več kot 1,2 milijona srajc, si zavezali 56 tisoč metuljčkov, neskončnokrat pozirali za fotografije in prodali več kot 10 milijonov koledarjev.
Slačifilmi
Vklopov izbor filmov z razgaljajočimi se mači, da se boste ustrezno pripravile na striptiz večer v živo.
Do nazga (The Full Monty, 1997)
Kultna britanska komična drama, v kateri obupani Robert Carlyle skupaj s petimi brezposelnimi kolegi ustanovi striptiz skupino in sovaščankam obljubi, da bodo še boljši kot Chippendales, saj bodo šli do konca, torej do nazga!
Vroči Mike (2012)
Naval mišic! Channing Tatum skupaj z Alexom Pettyferjem, Mattom Bomerjem, Joejem Manganiellom, Adamom Rodriguezom in Matthewom McConaugheyjem nastopa v striptiz klubu za ženske in sanja o lastnem mizarskem podjetju. Lani je film dobil nadaljevanje, v katerem se mizar Channing vrne k slačifantom.
Chocolate City (2015)
Vroči Mike v temnopolti različici ali »z dodatkom čokolade«, kot pravijo v filmu: študent Robert Ri'chard postane slačifant – nekaj pač mora delati, da lahko plačuje račune! A svoje dvojno življenje mora skrivati pred dekletom in ovdovelo mamo. V svetu striptiza pač ni vse tako naoljeno, kot so telesa.
A Night in Heaven (1983)
Kmalu po Modri laguni je Christopher Atkins posnel striptizersko romanco Noč v nebesih, v kateri igra študenta, ki nastopa v striptiz klubu, kamor zaide ena njegovih profesoric in med vročim plesom se začne še bolj vroče spogledovanje.
Just Can't Get Enough (2002)
Drama z mešanico seksa in krvi, ki so jo oglaševali kot »resnično zgodbo o chippendalskih umorih«, pripoveduje o umoru Nicka De Noie (Peter Nevargic), koreografa in enega od lastnikov Chippendales.
O erotičnem slačenju z našimi prvoborci in vročima novincema na sceni
Prvaki domače slačifantovske scene so Total Knockout, sekstet deluje že enajst let in stalno vključuje nove atraktivne mlade fante. Ricky: »Nastopati sem začel kot študent, kasneje pa je to postal resen mednarodni posel. To je lahko polna zaposlitev, a moraš biti pri delu in izvedbi maksimalno profesionalen. Predvsem pa je treba iti v tujino. Če fant vlaga v svoj videz in skrbi zase, lahko dela vsaj 20 let. Z našim šovom polnimo diskoteke po bivši državi, redno nastopamo pred večstoglavim občinstvom, obiskovalke so navdušene in se rade vračajo, ljudje vidijo kvaliteto in cenijo naš trud.«
Zgodba Dmitrija Halužana, ki s kolegom Alanom že štiri mesece nastopa kot Magic Mike, je drugačna: »Zame je to hobi, s katerim izražam občutke, se prelevim v šarmerja in ženskega idola, ki v normalnem življenju ne obstaja. S tem sem se začel ukvarjati po spletu okoliščin. Osem let sem treniral hiphop, med zabavo v klubu pa me je neka lepotica vprašala, ali bi nastopal kot plesalec zgoraj brez. Ponudbo sem takoj zavrnil, po premisleku pa poizkusil in v tem zdaj neizmerno uživam. Najini naročniki so punce in klubi, dela pa je v konservativni Sloveniji, kjer takih nastopov ne cenijo, za preživetje premalo. En 8. marec na leto ni dovolj,« se pošali Štajerec. »Si le muha enodnevnica in je treba uživati, dokler ti telo in razum to dopuščata. To je zame nekaj, kar počnem s srcem, predvsem zase in za občutek, ko stopim pred množico oboževalk, ki je, verjemite, nepopisen.«
Nabor naročnikov Total Knockout je bolj pester: »Najpogosteje nastopamo v velikih klubih po Balkanu, na večerih za dekleta ali kot seksi popestritev raznih zabav. Poleti plešemo po jadranski obali, seveda pa sam ali v paru pogosto popestrim tudi dekliščine ali rojstne dneve.«
Ricky: »Pri Chippendales smo se vedno zgledovali glede ustvarjanja res seksi plesnih zgodb, tematik, zapeljive kostumografije, glasbe in predstave, ki zapeljuje nežnejši spol.«
Kaj pa najbolj divje delovne izkušnje? »Raje ne bi povedal,« se namuzne Dmitrij: »Lahko le namignem, da je bilo zelo vroče in smo se morali sleči.« Podobno pomenljiv je tudi Ricky: »Veliko jih je. Na neki zasebni zabavi je recimo enajst punc našega plesalca vreščeče pričakalo zgoraj brez, z modrčki v rokah. Tudi nedavni nastop za Playboyeve zajčice na Hrvaškem je bil zanimiv. Nismo vedeli, da migajoči zajčji repki tako hitro odpadejo … Sicer pa – si vi ne bi želeli takšne službe?«
