S tem so se na Univerzi v Mariboru odzvali na navedbe nekaterih medijev, da je 16 najbolje plačanih vodilnih funkcionarjev - gre predvsem za vodstvene ljudi posameznih fakultet - z avtorskimi in podjemnimi pogodbami od leta 2010 zaslužilo skoraj tri milijone evrov.
Kot so še dodali v rektoratu mariborske univerze, gre v teh primerih za področje, ki je tako imenovana "siva cona", saj je zakonsko neregulirano in je na nek način dediščina prejšnjega sistema. Ob tem so še opozorili na vidik prekarnosti do ostalih projektnih sodelavcev, ki prav tako morajo biti korektno plačani za svoje delo.
Za vodstvo univerze je na mestu vprašanje ali bi posamezni profesorji na trgu, brez blagovne znamke fakultete oziroma univerze, bili tako uspešni, oziroma na kakšen način se ovrednoti resurse univerze, ki so uporabljani pri posameznih študijah, raziskavah in podobno.
Časnik Slovenske novice je konec tedna pisal, da so največje dodatne zaslužke v zadnjih petih letih beležili predstavniki fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, ekonomsko-poslovne fakultete, fakultete za varnostne vede in medicinske fakultete.
Najvišje dodatne prejemke je po navedbah časnika služil nekdanji dekan kemijske fakultete Željko Knez, ki je ob plači v povprečju zaslužil še 6627 evrov mesečno. Knez je za časnik pojasnil, da se omenjeni prihodki v pretežni meri nanašajo na izvajanje izrednega in doktorskega študija, vezani pa so na delo, opravljeno izključno za zunanje naročnike pri gospodarskih projektih.
Medtem ko je Knez v tem obdobju z avtorskimi honorarji zaslužil dobrih 430.000 evrov, je nekdanji dekan ekonomsko-poslovne fakultete Samo Bobek, oba s Knezom sta se na zadnjih volitvah potegovala za mesto rektorja, po podatkih Slovenskih novic zaslužil več kot 300.000 evrov. Med tistimi, ki so po navedbah časnika prejeli po okoli 200.000 evrov, so še Jurij Krope iz kemijske fakultete, Gorazd Meško iz fakultete za varnostne vede in dekan medicinske fakultete Ivan Kranjc.
