Kot izhaja iz fotokopije dokumenta, ki ga je posredovala Univerza na Primorskem (UP), se direktorju Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Pišotu očita, da je avtor časopisnega članka, v katerem je žaljivo pisal o predstavnikih univerze in rektorju, sporen naj bi bil tudi nek radijski prispevek. Pišot naj bi pri tem kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, prav tako pa naj bi s svojim delom huje kršil zakonodajo ter predpise UP, zato obstaja sum, da so podani razlogi za njegovo predčasno razrešitev.
V dokumentu se navaja tudi prekoračitev pooblastil, ko naj bi Pišot pripoznal obveznosti ZRS do določene gospodarske družbe v višini 123.000 evrov. S tem naj bi povzročil večjo premoženjsko škodo, izpolnjeni pa naj bi bili tudi znaki kaznivega dejanja zlorabe položaja in nevestnega dela v službi.
Pišot, ki je na rektorat prišel v spremstvu več deset sodelavcev, je po zagovoru poudaril, da ne obstajajo formalne podlage za nadaljevanje postopka zoper njega.
Njegov odvetnik Marjan Feguš pa je pojasnil, da je bil zoper Pišota uveden postopek, ki ga ni mogoče imenovati drugače kot disciplinskega, v skladu z zakonom o delovnih razmerjih pa so roki glede konkretnih očitkov že zamujeni in o njih že formalno ni mogoče odločati, kar je povedal tudi na zagovoru. Temu naj bi sledilo "presenetljivo pojasnilo", da ne gre za disciplinski postopek, je dodal odvetnik.
"Evidentno moteč"
Feguš je sicer prepričan, da Pišot za zdaj ostaja direktor ZRS, da pa je "evidentno moteč s svojimi razmišljanji in načinom oblikovanja prihodnosti univerze v kontekstu tistega, kar misli gospod Marušič". Pišot pa je dodal, da se težko "ne bi počutil direktorja ob vsej tej podpori, ki jo imam".
Rektor Marušič pa je poudaril, da so očitki Pišotu "resni in utemeljeni in imajo znake kaznivega dejanja". Današnji zagovor bo rektor preučil in v roku 30 dni sprejel odločitev, o kateri bo najprej obvestil Pišota, nato pa še javnost.
Odvetnik UP Velimir Cugmas pa je navedel, da zoper Pišota ne teče disciplinski postopek, ampak so ga vabili na podajanje izjave v postopku predčasne razrešitve s funkcije direktorja, medtem ko je bil v postopku izredne odpovedi delovnega razmerja vabljen na zagovor. "Gre za ločena postopka, ki sta predvidena tako po zakonu kot po internem pravu univerze," je dodal.
Glede zastaranja rokov pa je pojasnil, da obstajata šestmesečni objektivni ter 30-dnevni subjektivni rok, slednji pa teče od trenutka seznanitve s kršitvijo in kršiteljem: "Šele danes je delodajalec izvedel, kdo je avtor določenih spornih člankov in kdo je tudi storilec očitanega dejanja."
