Kot je na množičnem sestanku povedal prvi mož civilne inicative in zdaj tudi sindikata Dušan Cvetko, sta jih država in aktualna vladna koalicija prisilili v to, da naredijo korak naprej. Vsa njihova prizadevanja v zadnjih letih je namreč finančni minister Dušan Mramor po njegovih besedah izničil v nekaj mesecih, zdaj pa delavci prejemajo odločbe z vrtoglavimi zneski tudi do 30.000 evrov, ki jih morajo poravnati v 30 dneh.
Sindikat se bo svojih aktivnosti lotil tako s pravnimi sredstvi preko odvetniške družbe Čeferin kot tudi z različnimi oblikami pritiska na vlado. "Imamo upanje, da se bodo stvari premaknile, po drugi strani pa upamo, da se bo s svojim mnenjem oglasila tudi Evropska komisija, ki smo ji poslali dokumentacijo," je dejal Cvetko.
Kot je dejal, je njihov prvi cilj, da čim prej vsaj začasno ustavijo pošiljanje tako absurdnih odločb s strani Fursa, nato pa bodo pomagali svojim članom, ki so na robu obupa, saj nimajo denarja za poplačilo naloženih obveznosti. Ti so po njegovih besedah zdaj kaznovani že drugič, prvič, ko niso dobili službe v Sloveniji, zdaj pa jih z odločbami tepe lastna država.
Ob podpori dela politike bodo dosegli tudi sklic nujne seje parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko, kjer želijo poslancem znova predstaviti njihovo problematiko, saj se jim zdi, da jih polovica sploh ne razume, kaj se dogaja.
Odvetnik jih je poučil in opozoril
Odvetnik Klemen Golob je udeležencem pojasnil pravne možnosti. Kot je dejal, je najprej treba v tridesetih dneh vložiti pritožbo, ki je v primeru zavrnitve sicer dokončna, a ne tudi pravnomočna. Nato je mogoče sprožiti tožbo na upravnem sodišču, če je tudi tam odgovor negativen, pa jim ostane vložitev izrednega pravnega sredstva in v skrajni fazi ustavni spor. Udeležence je opozoril k upoštevanju rokov, predvsem pa, da prispele odločbe sprejemajo.
Podpredsednik sindikata Martin Ivec pa je napovedal tudi druge oblike pritiskov na državo in spomnil, da se protestov v dosedanji obliki ne bodo več lotevali. Ni izključil možnosti odškodninskih tožb zoper državo.
"Mi ne potrebujemo nove vlade, pač pa revolucionarne spremembe. Nobeni vladi doslej ni bilo do tega, da bi rešila naš problem. To jim ni bilo v interesu, ker od nas služijo denar. Mi nimamo delavskih pravic, imamo pa nekaj, česar se bojijo vsi politiki, in to je volilna pravica," je dejal Ivec in spomnil na možnost, da lahko 2500 podpisnikov začasno blokira uveljavitev sprejetih zakonov.
Ob nadaljnji ignoranci države bodo za vsak sprejeti zakon začeli zbirati podpise za razpis referenduma, Ivec pa je politikom sporočil, da z obdavčevanjem delavcev migrantov ne bodo imeli dobička, saj si bodo s tem nakopali stroške, ki bodo veliko višji od tega, kar danes poberejo njim.
Že naslednji teden tako nameravajo v državni zbor vložiti podpise za zahtevo za razpis referenduma o pravkar sprejeti noveli medijskega zakona. "Če nam država izstavlja položnice za tisoč ali 2000 evrov, ji bomo mi začeli izstavljati položnice za pet milijonov," je bil jasen Ivec.
