Predsednik Pahor je v pogovoru sicer pohvalil vlado, da se trudi po najboljših močeh, a dejal, da pogreša več sodelovanja. "V teh okoliščinah bi bilo dobro imeti redne sestanke vodij parlamentarnih strank s predsednikom vlade. Če bo kdo ocenil, da sem v teh pogovorih koristen tudi sam, ne bom okleval," je dejal.
Poudaril je, da se "v odsotnosti skupnega načrta za reševanje begunske krize - tako evropskega kot slovenskega -, ki bi ljudi prepričal, da ima slovenska politika probleme dejansko pod kontrolo, rojevajo nezaupanje in potem tudi strah, tesnoba in posledično nestrpnost". Nekateri pa, da se zatekajo v ravnanje, ki "ni dobro ne zanje in njihovo vest, ne za begunce".
Izpostavil je, da smo dolžni pomagati po najboljših močeh, najbolj neposredna naloga slovenske oblasti pa je, "da izmeri moči, do katere meje Slovenija lahko in mora pomagati". Tako je ponovil svoj predlog, da na podlagi potrpežljivih pogovorov z župani in prebivalstvom politika doseže dogovor o najvišjem okvirnem številu beguncev, ki jih je Slovenija še zmožna humano obravnavati. "S tem bi se izognili zelo nevarnemu političnemu prepiru, ki bo sledil, če ne bomo do tega prišli dovolj zgodaj," je posvaril. Ob tem pa je ocenil, da je slovenska politika dorasla problemom, s katerimi se soočamo, a opozoril, da vrhunec krize šele prihaja.
Če politika ne bo sposobna pokazati enotnosti pri reševanju krize, bodo ljudje sumničavi, ali so rešitve vlade in parlamenta najboljše in bodo iskali alternative, je ocenil. Ob tem pa je poudaril, da policiji in vojski lahko zaupamo, vsem, ki razmišljajo o vaških stražah pa sporočil, da te "za varnost naših ljudi niso potrebne".
Dotaknil se je tudi delovanja EU in dejal, da si ne zna "predstavljati dolgoročne mirne prihodnosti Slovenije in držav okoli nas brez EU kot našega skupnega državotvornega okvira". "Ima pa begunska kriza moč, da v odsotnosti politične volje in uspešnih naporov, da se jo reši, EU, če že ne razdre, pa tako oslabi, da ne bo več izpolnjevala pričakovanj naših ljudi. To pa bo dalo veliko manevrskega prostora tistim, ki vidijo vrnitev v preživele geopolitične vzorce," je poudaril. Ob tem je dodal, da Slovenija kot majhna država za razvoj potrebuje odprto družbo in mir, ki ga zagotavlja EU, zato je iskanje skupne evropske politike v najbolj neposrednem nacionalnem interesu naše države.
Med varnostnimi izzivi pa je opozoril na dogajanje na Zahodnem Balkanu in Bosni in Hercegovini, pri kateri je treba paziti, da se tam zaradi nekontroliranih migracij ne bi pojavil varnostni problem.
Ob koncu je sklenil, da "smo v situaciji, kjer ni lahkih rešitev, kjer medsebojno obsojanje ni produktivno, ampak moramo eden drugega spodbujati, da iščemo najboljše v nas, da se vzdržimo sovražnega govora in skušamo krizo rešiti tako, da ne vas, ne mene, ne mojih otrok pred zgodovino ne bo sram, kako smo ravnali".
