Pri neposrednih plačilih letos ni bistvenih sprememb, sistem ostaja praktično enak - ostaja osnovno plačilo, t. i. plačilne pravice, pri katerih se z letom 2016 višina znižuje, skladno z znižanjem nacionalne ovojnice in s samim modelom delne konvergence, je na novinarski konferenci v Ljubljani dejala generalna direktorica direktorata za kmetijstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tadeja Kvas Majer.
Ostajajo zelena komponenta, proizvodno vezana plačila za zelenjadnice, za mleko v hribovsko gorskih območjih, za goveje pitance, strna žita in beljakovinske rastline, tudi shema za mlade kmete - a novih vstopov v shemo letos ni več možnih.
Spremembi pri neposrednih plačilih sta po njenih pojasnilih predvsem dve: dopolnjuje se vzdrževanje kmetijskih površin (dodaja se vzdrževanje na rodnih zemljiščih oz. njivah) in spreminja definicija za trave ali druge zelene krmne rastline (nanaša se na deteljo, lucerno ali sudansko travo).
Kvas Majerjeva je izpostavila program razvoja podeželja, saj so vstopi v posamezne ukrepe kmetijsko-okoljskih in podnebnih plačil namreč možni le še letos (za poljedelstvo, zelenjadarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, travinje in hmeljarstvo).
Zbirne vloge vlagajo nosilci kmetijskih gospodarstev. Vnos velja enako kot v preteklih letih - obvezen je elektronski vnos, možen je tudi samostojni vnos na spletu ali pri kmetijsko svetovalni službi, je pojasnil Jurij Premrl iz agencije in dodal, da so vse informacije kmetom na voljo tudi na spletnih straneh agencije in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS).
Kmetje se lahko tudi letos pri oddaji zbirne vloge obrnejo na javno kmetijsko svetovalno službo, ki deluje pod okriljem KGZS. Kot je pojasnil Anton Jagodic iz KGZS, so letos pripravili 76 vnosnih mest po vsej državi, delal bo 201 aktivni svetovalec. Tudi letos pričakujejo med 58.000 in 59.000 vlagateljev, ki jim bodo nudili pomoč pri izpolnjevanju zbirnih vlog in jo tudi oddali.
Zamudniki bodo vloge lahko oddali do 31. maja, a se za vsak delovni dan zamude izplačila zahtevkov in vlog znižajo za en oz. tri odstotke za shemo osnovnega plačila v primeru dodelitve plačilnih pravic iz nacionalne rezerve.
Direktor agencije Benedikt Jeranko je medtem orisal lansko izvajanje ukrepov kmetijske politike v Sloveniji. Tako je bilo lani skupno izplačanih 292,5 milijona evrov, od tega 252 milijonov evrov iz evropskih skladov in 40 milijonov evrov iz slovenskega proračuna.
Med temi največji del odpade na neposredna plačila, in sicer 132 milijonov evrov. Za kmetijsko-okoljske ukrepe je bilo izplačanih 75,8 milijona evrov, program razvoja podeželja 65,3 milijona evrov, tehnično pomoč 3,4 milijona evrov, ribištvo 3,1 milijona evrov in zgodnje upokojevanje 1,6 milijona evrov.
Agencija je z izplačili za zahtevke zbirnih vlog 2015 začela že decembra, in sicer za območja z omejenimi kmetijskimi dejavniki - decembra je bilo izplačanih 15,5 milijona evrov, letos 41,1 milijona evrov.
"Začeli smo tudi z izplačili neposrednih plačil. Prejšnji teden smo izdali 56.600 odločb nosilcem kmetijskih gospodarstev o dodelitvi plačilnih pravic. Skupaj je dodeljenih 449.600 plačilnih pravic, povprečna vrednost za Slovenijo za leto 2015 pa znaša 165 evrov. Temu znesku je potem treba v povprečju prišteti 55-odstotni dodatek za zeleno komponento, ki v tem primeru znaša 91,9 evra," je navedel Jeranko.
Agencija je ta teden začela z izplačili neposrednih plačil, do konca meseca bo izplačanih več kot 40 milijonov evrov. Izplačila za kmetijsko-okoljske in podnebne ukrepe, dobrobit živali in ekološko kmetovanje bodo predvidoma maja in junija.
Na področju programa razvoja podeželja, investicijskih ukrepih, je bilo lani bistveno manj vlog kot preteklo leto, saj se je programsko obdobje zaključevalo. Lani je bil bistven poudarek na reševanju zahtevkov - tako so rešili 960 zahtevkov za plačila izvršenih investicij v skupni vrednosti 61,7 milijona evrov, je še dodal Jeranko.
