Zadnji veteran z Verduna je umrl leta 2008, tako da so v letošnji spominski slovesnosti dali poudarek na izobraževanju mladih, saj se je več tisoč otrok iz Francije in Nemčije udeležilo poustvarjanja bitke.
Ena najznamenitejših bitk prve svetovne vojne se je začela 21. februarja 1916, ko so nemške sile s 1200 topovi začele obstreljevati položaje francoske vojske na severu Verduna. Do poznega popoldneva so izstrelili že milijon topovskih granat.
"Česa takšnega pred tem ni videl nihče, to je bila ognjena nevihta," se spominja kustosinja spominskega centra v Verdunu Edith Desrousseaux de Medrano. V krvavi bitki, ki je trajala 300 dni, je na obeh straneh skupaj umrlo okoli 300.000 vojakov, še 400.000 jih je bilo ranjenih.
Ob praznovanju stoletnice bitke so preuredili tudi spominski center, ki po novem vključuje tudi spomine nemških vojakov. S tem se še povečuje vloga Verduna kot mesta sprave med Nemčijo in Francijo. Na tem mestu sta si namreč leta 1984 roki podala že francoski predsednik Francois Mitterand in nemški kancler Helmut Kohl.
"Verdun ni spremenil ničesar," je spomnil nemški zgodovinar Henfried Münkler. Na končni izid vojne bitka namreč ni bistveno vplivala. A s pozicijskim bojevanjem in vojno izčrpavanja je predstavljala značilnost prve svetovne vojne.
Na majhnem območju so se s topovskim obstreljevanjem, strupenimi plini in metalci ognja pokazale tudi vse strahote industrializirane vojne.
Francoski predsednik Francois Hollande in nemška kanclerka Angela Merkel bosta obletnico bitke v Verdunu obeležila z udeležbo na slovesnosti 29. maja.
