V posameznih ekipah bodo tako vojaki kot policisti.
Gre za enega od stopnjevalnih ukrepov vlade za obvladovanje migrantskega toka. Slovenska vojska bo tako policiji pomagala pri varovanju meje, saj pristojni v prihodnjem obdobju pričakujejo povečano število prebežnikov, s tem pa tudi povečano število tistih, ki bodo v Slovenijo skušali vstopiti preko zelene meje.
Državni sekretar na notranjem ministrstvu Andrej Špenga je spregovoril o povečanem varnostnem tveganju kot povodu za aktivacijo omenjenega člena. Po njegovih besedah je njegova aktivacija nujna, saj bo vojska znatno razbremenila policijo pri varovanju meje. Pristojni namreč pričakujejo povečano varnostno tveganje. Do zapletov utegne prihajati ob zavračanju migrantov na meji, pa tudi pri njihovih poskusih prečkanja zelene meje, je povedal Špenga, ki dopušča možnost, da bi jim pri tem pomagali celo hrvaški organi. Državni sekretar je ob tem še postregel s podatkom, da je Slovenija od sobote zavrnila 386 migrantov, s strani avstrijskih organov pa je bilo vrnjenih 386.
Združena levica ne vidi zaostritve
V razpravi so bili aktivaciji člena 37.a naklonjeni predstavniki vseh poslanskih skupin z izjemo ZL. Marjan Dolinšek (SMC) je ocenil, da se je vlada že doslej uspešno soočala z migrantsko problematiko. Se pa položaj v zadnjih tednih spreminja in zaostruje, napoveduje se tudi razpršeno prehajanje meja, je razloge za podporo predlogu povzel poslanec SMC.
Da razmere niso drastične, da varnost ni ogrožena in da gre za vojaško poseganje v civilno sfero, pa je ocenil poslanec ZL Miha Kordiš. Spomnil je, kakšne omejitve števila migrantov je v minulih dneh sprejela avstrijska stran, in poudaril, da jih dejanske številke migrantov, ki te dni prihajajo v Slovenijo, še zdaleč ne dosegajo. Izpostavil je tudi primerjavo med begunskim valom v 90. letih in današnjim.
O korektnosti primerjav
Generalni direktor policije Marjan Fank je to primerjavo označil za nekorektno. Takrat je šlo za specifično sestavo beguncev, ki so se tudi hitro integrirali v okolje in niso predstavljali varnostnega tveganja, je pojasnil. Za neprimerno sta omenjeno primerjavo ocenila tudi poslanec SMC Jani Möderndorfer in vodja poslanske skupine SD Matjaž Han.
Sicer pa so s Kordiševimi stališči polemizirali tudi predstavniki preostalih poslanskih skupin kot tudi vlade. Ministrica za obrambo Andreja Katič je med drugim pojasnila, da ima denimo avstrijska vojska še širša pooblastila kot slovenska v primeru aktivacije omenjenega člena.
Policija predvidenega dodatnega pritiska na južno mejo ne bi zmogla zadržati, zato potrebuje dodatne sile, je dodal vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin. Glede na aktualne razmere bi aktivacijo, ki omogoča dodatna pooblastila vojski, moral podpreti "vsak zdravorazumski politik", je dejal. Žan Mahnič (SDS) pa je izrazil zadovoljstvo, da se v DZ končno pogovarjajo v pravi smeri - torej v smeri zavračanja ekonomskih migrantov. Manj pa je Mahnič zadovoljen, da se to ni začelo dogajati že oktobra.
Drugače pa je ocenil Franc Jurša (DeSUS), ki meni, da je vlada za obvladovanje migranske krize že doslej postorila vse, kar je bilo treba, in to ob pravem času. Zaveda pa se tudi, da je v tem trenutku potreben dodaten korak.
V glasovanju je za vse tri točke predlaganega sklepa z nekaterimi dopolnili, ki jih je predlagala zakonodajno-pravna služba, glasovalo 11 članov odbora, nihče pa ni bil proti. So pa iz poslanske skupine ZL po seji dodatno sporočili, da je pri glasovanju prišlo do pomote in da sklepov, ki vojski dodeljujejo dodatna pooblastila pri širšem varovanju meje v notranjosti države, ne podpirajo.
