Slovenija se po njegovih besedah dokaj pogosto srečuje z različnimi naravnimi nesrečami, a je bilo leto 2015 po njegovih besedah nekoliko bolj mirno kot nekaj let pred tem. Še posebej v primerjavi z letom 2014, ko so se morali spopadati z žledom, jeseni pa tudi z večjimi poplavami. Da je bilo leto relativno mirno, priča tudi podatek, da so lani prejeli skoraj 100.000 klicev manj kot leto prej.
Tudi lani pa se niso mogli izogniti nekaj večjim posredovanjem, predvsem v poletnem času je bilo nekaj močnejših neurij in vetrov, pa tudi požarov, kakršna sta bila v skladišču Mercatorja v Ljubljani in v gozdu nad Selnico ob Dravi. Dervodel je omenil še dokaj hudo eksplozijo plina tik pred koncem leta v Celju in tri nesreče v zračnem prometu.
Največ dela pa jim je v zadnjih mesecih povzročilo delo z migranti, saj jih je vlada zadolžila predvsem za skrb za njihovo nastanitev. S tem se še vedno ukvarjajo, zadnje tedne pa sta zanje najbolj aktualna centra v Dobovi in v Šentilju. Trenutno v Slovenijo dnevno prihaja med 2000 in 3000 migrantov, ki jih oskrbijo in poskrbijo za njihov sprejem v Avstriji.
"Trenutno imamo zaradi tega preko javnih del zaposlenih dodatnih 256 ljudi, ki opravljajo različna dela na nastanitvenih lokacijah in v sprejemnih centrih," je dejal Dervodel in dodal, da sicer v vsakem od regijskih centrov za obveščanje deluje po enajst operaterjev, ki dežurajo po 12 ur. Ob tem je nekoliko potarnal, da vsi centri niso ustrezno popolnjeni, saj jim trenutno manjka osem ljudi, zaradi česar se soočajo s težavami pri pokrivanju vseh izmen.
Tudi vodja Centra za obveščanje RS Boštjan Tavčar je potrdil, da je za njimi precej mirno leto, kar se tiče večjih nesreč, tudi zato je bilo občutno manj klicev. Poleg klicev v sili so lani prejeli tudi 2249 SMS sporočil.
Sicer pa po besedah Tavčarja največ klicev na številko 112 pomeni aktiviranje predvidenih reševalnih enot. Tako so ljudje v 77.000 primerih klicali, ker so potrebovali nujno medicinsko pomoč, v takšnih primerih pa jih operater preveže v najbližji center za nujno pomoč.
Sami so lani največkrat, in sicer v skoraj 20.000 primerih, aktivirali gasilce, več kot 600-krat gorske reševalce, 130-krat pa enote z reševalnimi psi. V vseh intervencijah je sodelovalo 122.000 pripadnikov sil za zaščito, reševanje in pomoč.
Na Upravi za zaščito in reševanje si prizadevajo slediti tehnologiji, zato so začeli uporabljati tudi storitev za napredno določanje lokacije mobilnega klica AML. S tem sistemom, ki omogoča veliko bolj natančno določanje lokacije kličočega, lahko precej skrajšajo čas prihoda do ponesrečenca. Ob podatku, da vsaka zamujena minuta pri reševanju družbo stane okoli 1300 evrov, pa ta sistem pomeni tudi velike denarne prihranke.
