Nihče v sadje ne vbrizgava s hivom okužene krvi. Tako imenovana urbana legenda ni nova, se je pa v teh dneh ponovno v večjem obsegu pojavila na družabnih omrežjih, predvsem Facebooku. Številni ljudje so namreč delili in širili povezavo do omenjene objave in se zgražali nad tem dejanjem. In glede zgražanja ni prav nič narobe, seveda če bi stvari bile resnične. Po s hivom »okuženih« pomarančah pa so se po Facebooku razširili še objave s hivom okuženimi bananami.
Za pomaranče so trdili, da naj bi emigracijski urad v Alžiriji prestregel pošiljko libijskih pomaranč, v kateri so naši kri, okuženo z virusom HIV. Resnično dejstvo pa je, da je (po podatkih Združenih narodov) Libija od leta 2007 izvozila zanemarljivo število pomaranč, pa še te so bile vse izvožene v Egipt. Še drug napačen podatek je ta, da se emigracijski urad prav gotovo ne bi ukvarjal z uvozom sadja in zelenjave. In ja, virus HIV vsekakor ne preživi dolgo zunaj človeškega telesa.
Uradno sporočilo ameriškega centra za nalezljive bolezni:
»Virusa HIV ne morete prejeti z zaužito hrano, katero je pripravljala s hivom okužena oseba. Četudi hrana vsebuje majhne količine s hivom okužene krvi ali semena, bodo dejavniki kot so izpostavljenost zraku, vročina pri kuhanju ali želodčna kislina virus uničili.«
Pri objavljenih fotografijah gre najverjetneje za rdeče pomaranče, ki imajo v notranjosti pogosto rdeče madeže, pri bananah pa za dokaj pogosto bolezen Mokillo, ko bakterija vstopi v sadje.
