Možne rabe brezpilotnih letalnikov med drugim prinašajo izziv z vidika človekovih pravic do komunikacijske, prostorske in informacijske zasebnosti, je informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik pojasnila na dogodku, ki so ga organizirali v prostorih državnega sveta ob letošnji obeležitvi evropskega dneva varstva osebnih podatkov.
Poleg tega prinašajo tudi številna druga tveganja, kot so nesreče v zračnem prometu ter poškodbe ljudi in premoženja ob padcu na tla. Zato je nujna regulacija tega področja, obenem pa tudi izobraževanje upravljalcev dronov, je povedal vodja projektov na Inštitutu za razvoj brezpilotnih sistemov Boštjan Vidmar.
Po nekaterih ocenah je v Sloveniji okrog 800 do 1000 komercialnih uporabnikov dronov, pri čemer naj bi jih okrog 200 do 300 služilo s tem poslom. Vidmar opozarja, da se ta komercialna dejavnost izvaja brez ustreznih dovoljenj.
Na ministrstvu za infrastrukturo sicer nastaja osnutek posebne ureditve brezpilotnih naprav na nacionalni ravni, po podatkih Vidmarja naj bi bila nared konec februarja. K pripravi pravilnika je že večkrat pozvala tudi informacijska pooblaščenka.
Aleš Završnik z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani je dodal, da je za rabo dronov treba le ustrezno prenesti obstoječo regulacijo na drugih področjih, saj ta že vsebuje primerne standarde regulacije. Obenem je poudaril, da so droni le kamenček v mozaiku že obstoječega množičnega nadzorovanja, ki se odvija prek interneta in z njim povezanih naprav.
Novinar Sobotne priloge Dela in nekdanji urednik Delove strani Infoteh Lenart J. Kučič ob tem upa, da za ustrezno ureditev področja elektronskega nadzora ne bo potreben zasebnostni černobil. Takšen scenarij namreč potem vodi v ekstremno regulacijo.
Preostra regulacija lahko zavre razvoj tega področja. Droni namreč po drugi strani prinašajo tudi številne prednosti in priložnosti, med drugim na področju logistike, varovanja in reševanja, je dejal predsednik sveta Instituta za korporativne varnostne študije Denis Čaleta, ki sicer prav tako poudarja nujnost regulacije.
Ustrezne pravne podlage si želijo tudi v policiji. Kot pravi namestnica generalnega direktorja policije Tatjana Bobnar, se pri njih s tem vprašanjem ukvarja posebna delovna skupina, glavni vprašanji pa sta možnost rabe dronov pri že zdaj uzakonjenih policijskih pooblastilih ter nadzor nad splošno rabo dronov.
