Slovenija

Padec drona lahko povzroči večjo nesrečo ali celo tragedijo

STA
23. 12. 2015, 20.29
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Javna agencija za civilno letalstvo RS je danes objavila več opozoril in nasvetov za uporabnike vse bolj cenovno dostopnih in posledično razširjenih brezpilotnih zrakoplovov oziroma tako imenovanih dronov. Za to so se odločili v luči pričakovanega porasta tovrstnih aktivnosti ob prazničnem koncu leta.

Arhiv Svet24
Civilne uporabe brezpilotnih letalnikov so praktično neomejene in v vsakem sektorju lahko najdemo številne koristne možnosti njihove uporabe.

"Priča smo povečanemu številu prireditev na prostem. Slikanje in snemanje je ob vse dostopnejši tehnologiji zelo priljubljen način beleženja različnih dogodkov. Ker pa je včasih v objektiv težko ujeti želeno vsebino, postaja snemanje iz zraka s pomočjo 'dronov' vedno bolj priljubljeno. Smo tudi v času obdarovanja, ko se vneto iščejo nove ideje. Pričakovati je, da je zaradi vedno dostopnejših cen manjših brezpilotnih zrakoplovov le-teh vedno več v rokah predvsem neizkušenih 'letalcev'," poudarjajo v agenciji.

Ob tem se namreč po navedbah agencije marsikdo ne zaveda zahtevnosti teh aktivnosti, obstoječih pravil in drugih ureditev v zvezi z izvajanjem aktivnosti z brezpilotnimi zrakoplovi. Kot še posebej pomembno izpostavljajo zavedanje o nevarnostih, ki lahko pripeljejo do manjše ali večje nesreče ali celo tragedije.

VZROKI ZA PADEC BREZPILOTNIH ZRAKOPLOVOV

Veliko nevarnost, tako za uporabnika brezpilotnega zrakoplova kot prisotne v območju letenja, predstavlja padec brezpilotnega zrakoplova. Po navedbah Inštituta za razvoj brezpilotnih sistemov je najpogostejši vzrok za padec to, da zlasti neizkušen uporabnik med snemanjem z dronom v želji po čim boljšem posnetku spremlja sliko na ekranu, pozabi pa opazovati dron in okolico, v kateri leti. Tako še zlasti pri letenju nazaj in letenju izven vidnega polja lahko spregleda slabo opazne ovire, kot so električne žice, drevesa ali drogovi.

Druga dva najpogostejša vzroka za padce sta še neupoštevanje dejstva, da delovanje GPS-sistema ni vedno zanesljivo, in odpoved pogonske baterije. Ob nepravilnem vzdrževanju baterij je lahko čas letenja občutno krajši od pričakovanega in nepozorna oseba, ki spregleda, da je baterija v slabem stanju, tvega padec brezpilotnega zrakoplova.

Zgornji trije vzroki so prisotni v več kot 90 odstotkih padcev brezpilotnih zrakoplovov, med njimi prednjači ovira v zraku, kar je posledica neizkušenosti in nepazljivosti osebe, ki brezpilotni zrakoplov upravlja.

Dodajajo, da lahko letenje z brezpilotnimi zrakoplovi predstavlja več kršitev zakonodaje, za katere so zagrožene kazni tako za pravne kot fizične osebe. Zakon o letalstvu tako denimo določa, da letenje zrakoplova brez pilota in drugih vodenih ali nevodenih letečih objektov brez dovoljenja pristojnega organa predstavlja kršitev zračnega prostora. Zagrožena kazen je od 4000 do 32.000 evrov.