To je bil sicer prvi film, v katerem je nastopil potepuh, a so dva dni pred premiero predvajali drugi film, posnet pozneje in z istim likom. Mali potepuh je debitiral v Keystonovi komediji Kid Auto Races at Venice (prikazan 7. februarja 1914), dva dni zatem pa še v prej omenjenem in prej posnetem filmu Mabel's Strange Predicament. Lik potepuha je takoj postal najbolj popularen in prepoznaven med Keystonovimi liki. Chaplin je potepuha igral še v številnih kratkih filmih, pozneje pa tudi v celovečercih. V zelo redkih filmih je Chaplin igral druge like.
V svoji avtobiografiji Chaplin razlaga, kako je nastal Little Tramp: "Šel sem v garderobo in vzel par vrečastih hlač, tesen skunjič, majhen klobuk in velike čevlje. Želel sem, da bi se oblačila tepla med sabo, s čemer bi bil lik še bolj opazen na platnu. Da bi dodal nekaj komičnega pridiha, sem si nadel še majhne brčice, ki pa niso skrivale mojih izrazov. Moja pojava je naletela na entuziastično odobravanje pri vseh. Lik je kmalu dobil dušo."
Potepuh je bil ikona dobe nemega filma in je postal mednarodno prepoznaven. Ko se je konec 20-ih zgodil zvočni film, Chaplin ni želel, da bi lik spregovoril, sploh ker je imel Chaplin izrazit angleški naglas, Potepuh pa je bil Američan. Tudi Luči velemesta iz 1931 niso slišale besed potepuha, lik pa je uradno upokojil februarja 1936 s komedijo Moderni časi, ko Chaplinov lik odkoraka po cesti v sončni zahod. V filmu je bilo le nekaj govora in velja za zadnji nemi film. Chaplinov lik je ostal nem do konca filma, tik pred koncem pa so gledalci le zaslišali potepuhov glas, kako si mrmra pesmico.
V Velikem diktatorju, Chaplinovem prvem filmu po Modernih časih, je Chaplin upodobil diktatorja, za katerega je navdih črpal pri Hitlerju in judovskega brivca. Čeprav brivec ni bil isti lik, je obdržal potepuhove brčice, klobuk in splošni videz.
