Kazenski zakonik namreč predvideva, da zastaranje ne teče v času, ko je storilec nedosegljiv za državne organe. Pri Lahu pa je sodišče imelo težave že pri vročanju vabila na glavno obravnavo, nato pa še zapisnika izreka sodbe in same sodbe.
Sodišče pojasnjuje, da mu je sodno pisanje poskušalo vročiti na različne načine in naslove. Med drugim so mu sodbo poslali v BiH, kjer naj bi se Lah po lastnih navedbah zadrževal med 14. ter 25. oziroma 26. decembrom lani. Vendar se je pisanje vrnilo z oznako, da ga Lah ni dvignil.
Kaznivo dejanje naj bi Lah storil med julijem 2009 in januarjem 2010, grozilo mu je do eno leto zapora. Za kazniva dejanja, za katera je predviden zapor do enega leta, pa je zastaralni rok šest let.
Lah se je na zatožni klopi znašel zaradi očitkov o zlorabi položaja pri najemu stavbe za Nacionalni preiskovalni urad (NPU) na Dimičevi cesti v Ljubljani. Tožilstvo mu je očitalo, da je kot generalni sekretar na notranjem ministrstvu (ta položaj je zasedal, preden je postal državni sekretar) v postopku pridobivanja prostorov za NPU nezakonito favoriziral družbo Ram Invest.
Junija 2014 ga je prvostopenjsko sodišče opralo obtožb, vendar je višje sodišče sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje. To se je začelo septembra lani, v novem, precej hitro izvedenem postopku, pa je sodišče, predvsem na željo obrambe, zaslišalo skoraj vse priče, ki so pričale že na prvem sojenju.
Konec novembra ga je sodišče obsodilo na leto pogojne kazni zapora s preizkusno dobo petih let ter štiri leta prepovedi opravljanja poklica.
Kaznivo dejanje naj bi Lah storil med julijem 2009 in januarjem 2010, grozilo mu je do eno leto zapora. Za kazniva dejanja, za katera je predviden zapor do enega leta, pa je zastaralni rok šest let.
