Že pred skoraj šestimi leti je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravilo izračun minimalnih življenjskih stroškov za eno osebo.
Preračunani znesek minimalnega dohodka za eno odraslo osebo je pokazal, da je posameznik leta 2009 potreboval 562 evrov za preživetje skozi mesec. Upoštevajoč inflacijo so stroški življenja danes še višji, zato posameznik potrebuje še več denarja, da se lahko prebije skozi mesec. Toda koliko je upokojencev, ki prejemajo pokojnine, nižje od omenjenega zneska?
Pokojnine pod preživetvenim minimumom
27,9 odstotka upokojencev prejema starostno pokojnino do 500 evrov. Slab odstotek oziroma kar okrog 3200 jih prejema pokojnino, ki je nižja od 200 evrov. Starostno pokojnino do 600 evrov prejema 46,6 odstotka upokojencev. To pomeni, da skoraj polovica vseh upokojencev prejema pokojnino, nižjo od minimalnega dohodka, ki jim omogoča preživetje. Po drugi strani pa je lani najvišja izplačana pokojnina znašala kar 2345,49 evra. Nad 1500 evrov starostne pokojnine sicer prejema 3 odstotke upokojencev.
Odrekli so se varstvenemu dodatku
Upokojenci so upravičeni do letnega dodatka, ki znaša od 140 do 390 evrov za tiste z najnižjimi pokojninami. Osebe z najnižjimi dohodki, ki ne presegajo 470,70 evra, so upravičene tudi do varstvenega dodatka, vendar le, če oseba nima prihrankov, višjih od 2500 evrov. Če ima oseba dohodek, se varstveni dodatek določi v višini razlike do omenjenega zneska. Upokojenec s 400 evri pokojnine tako na primer dobi 70,70 evra dodatka, zaradi sprememb, ki jih je uvedel takratni minister Ivan Svetlik, pa se mu je večina socialno ogroženih odpovedala. Prejemniki morajo po smrti državi prek svoje posmrtne zapuščine vrniti višino nakazane vrednosti varstvenega dodatka. Kasneje so sicer to spremenili na dve tretjini, kar pa še vedno ne spremeni veliko. Zaradi neprimernega in socialno uničujočega ukrepa se je dodatku po letu 2011 odpovedalo kar 40 tisoč ljudi in jih je samo še 10 tisoč.
Čeprav velikokrat slišimo, da je pokojninski sistem nevzdržen, namenjamo zanj manjši delež kot EU.
Višina pokojnin se znižuje
Leta 1992 smo imeli približno 450 tisoč upokojencev in smo za pokojnine namenili 11,41 odstotni delež BDP. Dvajset let kasneje je bilo upokojencev že skoraj 600 tisoč, delež za njihove pokojnine pa se je celo znižal na 11,6 odstotka. Jasno je torej, da se višina pokojnin znižuje. Ne preseneča torej, da starostna pokojnina dosega samo še 61 odstotkov povprečne slovenske plače. V samo desetih letih se je razmerje znižalo za skoraj 10 odstotkov.
Podpovprečni delež, namenjen pokojninam
Čeprav velikokrat slišimo, da namenjamo preveč denarja za pokojninsko blagajno in da je sistem nevzdržen, primerjava z EU presenetljivo pokaže, da Slovenija za pokojnine namenja manjši delež svojega BDP kot EU. Leta 2012 je bil delež za pokojnine pri nas, kot je že bilo omenjeno, 11,6-odstoten, v EU pa je znašal kar 13,2 odstotka. Po izračunih Umarja naj bi izdatki za pokojnine do leta 2060 narasli na okrog 18 odstotkov. Pri tem pa je treba upoštevati, da gre zgolj za napovedi, ki se lahko spremenijo, tudi na bolje. Postavlja se vprašanje, ali je omenjeni znesek res tako velik, da ga razvita država ne bi mogla pokriti. Toliko odstotkov na primer za privatizirano zdravstvo namenjajo v ZDA. Je torej zares upravičeno, da nam vedno znova dopovedujejo, da drugače kot z nižanjem vse nižjih pokojnin ne gre?
