Da bi se igrala kot drugi, je največja želja junakinje predstave Izlet na modri planet v izvedbi Sončka – Društva za cerebralno paralizo Dolenjske in Bele krajine. Glavno vlogo deklice s cerebralno paralizo so zaupali desetletni Zali Hrastar iz Poljan pri Mirni Peči.
ja
Štiriletna Lucija in desetletna Zala sta največji zaveznici, za praznike bosta doma.
Zala zaradi cerebralne paralize ne more hoditi in kot junakinja v predstavi si želi, da enkrat bi. Rodila se je prezgodaj, zaradi dihalne stiske je imela možganske krvavitve. Njeno gibanje je po dragih terapijah danes bistveno boljše, lahko stoji in hodi ob pomoči hodulje.
»Decembra lani je bila na operaciji v Srbiji, tim ruskih zdravnikov ji je sprostil mišice in po tistem je zelo napredovala,« pove očka Marko, mamica Janja pa pojasni, da se je Zala po posegu postavila na noge. Seveda napredka brez rednih terapij, ki jih je deležna pri Metki Poljšak na Velikem Kamnu, ne bi bilo.
arhiv družine Hrastar
Terapije therasuit so za deklico zelo učinkovite. Potrebuje jih tudi po operaciji.
Ko so bili letos na pregledu v Soči, je zdravnica ocenila, da je Zala primerna za operacijo v Ameriki, po njej bo res lahko samostojno hodila.»Operirali jo bodo na hrbtenjači, s tem bo lažje obvladovala svoje telo. Vsi nam znani primeri so imeli po operaciji izjemne dosežke,« pojasnita starša in omenita, da bo operacijo plačala zavarovalnica, potne stroške in stroške bivanja pa sami.
ČAKAJOČ NA POSEG
Dobili so že datum, Zala naj bi na vrsto prišla septembra 2016. »Na kliniki so zagotovili, da bodo upoštevali našo željo, da bi jo operirali že med počitnicami, in dogovorili smo se, da nas pokličejo, če bo kdo odpovedal,« pove mamica. Predlagali so jim, da bi v Ameriki naredili še ortopedsko operacijo, za katero pa še ne vedo, ali bodo dobili povrnjene stroške.
Arhiv društva Sonček
V predstavi, ki je nastala po knjižni predlogi Ivanke Mestnik, Zala igra glavno vlogo.
Starša se zavedata, da sama operacija ne bo naredila čudeža. Če v prihodnjih dveh letih Zala ne bo deležna primerne rehabilitacije, s samostojno hojo ne bo nič. »To bo najtežji in najdražji del. Dobili smo priporočilo, da mora na terapije petkrat tedensko po dve uri, kar pomeni minimalni strošek 960 evrov na mesec.«
KORAKAJMO Z ZALO
Hrastarjevi so bili zelo presenečeni nad odzivom okolice.
Družina pred tem izzivom ni ostala sama, Mirnopečani so ji takoj priskočili na pomoč. Moški pevski zbor Rožmarin je za njene samostojne korake namenil celoten izkupiček decembrskega koncerta, pevci so sami primaknili denar in na koncu zbrali čez tisoč evrov.
Tudi mirnopeški župnik Janez Rihtaršič je za Zalino zdravljenje namenil Karitasovo nabirko.
Območno združenje Rdečega križa Novo mesto (Ulica Slavka Gruma 54a, Novo mesto) zanjo zbira denar prek Sklada za pomoč ljudem v stiski, TRR: SI56 0297 0025 9477 202, sklic 00-903028.
Prihodnji teden ji bo donacijo predalo še deset Petrolovih bencinskih servisov, skupaj so zbrali dva tisočaka.
V Gostilni Meglič v Trebnjem so poleg jaslic postavili posebno škatlo za prostovoljne prispevke, namenjene prav njej.
Številne slike dokazujejo, da je četrtošolka OŠ Toneta Pavčka res nadarjena za slikanje.
Prejšnji teden se je začela tudi akcija zbiranja plastičnih zamaškov z naslovom Korakajmo z Zalo, ki jo organizira družina Vidic iz Malenske vasi pri Mirni Peči ob pomoči podpornikov. »Zadali smo si cilj, da do poletnih počitnic zberemo vsaj štiri tone zamaškov, kar bi zadostovalo za približno en mesec terapij po operaciji,« je povedala Vladka Vidic.
Zamaške že zbirajo na več osnovnih šolah in drugih lokacijah po Dolenjski.
PRESENEČENI IN HVALEŽNI
Hrastarjevi so bili zelo presenečeni nad odzivom okolice, hvaležni so vsem. Deklica je ob vsem, kar se dogaja, malo zadržana, tudi informacija o operaciji jo plaši. Za četrtošolko je to res velik zalogaj, morala bo v deželo, kjer ne govorijo slovensko, med ljudi, ki jih ne pozna. »Upam, da bo v Ameriko lahko šla tudi moja spremljevalka s šole – Petra,« nam zaupa Zala.
ja
Družina Hrastar upa, da bo Zala po operaciji v Ameriki samostojno hodila. Pomagate lahko tudi vi.
Praznike bo preživela v krogu družine s štiriletno sestrico Lucijo. Miklavž ji je prinesel ustvarjalni kovček in v nekaj tednih so nastale številne slike; jasno je, da je za slikanje res nadarjena. Pred Zalo in njeno družino je naporno leto, želimo jim veliko poguma pa seveda, da operacija, na katero tako težko čakajo, uspe. Srečno!
