Osnovni kapital družbe v višini nekaj več kot 3,54 milijona evrov, ki je razdeljen na 3.542.445 navadnih imenskih prosto prenosljivih kosovnih delnic z glasovalno pravico, se bo po predlogu uprave in nadzornega sveta povečal z novimi denarnimi vložki v skupni višini največ osem milijonov evrov, tako da bo po povečanju dosegel največ 11,54 milijona evrov, je razvidno iz sklica, danes objavljenega na spletni strani družbe.
Emisijska vrednost oz. prodajna cena ene nove delnice je en evro, prednostna pravica obstoječih delničarjev do vpisa novih delnic pa se v celoti izključi. Rok za vpis in vplačilo novih delnic bo devet dni od sprejema skupščinskega sklepa.
Delničarji bodo izvolili tudi nova (stara) člana nadzornega sveta za mandatno dobo štirih let, ki bo začela teči 19. januarja. Nadzorni svet za člana predlaga Toneta Pekolja in Sergeja Goriupa. Pekolj je trenutno predsednik nadzornega sveta, Goriup pa njegov namestnik.
Adria Airways, ki po poročanju medijev trenutno beleži izgubo, je v postopku prodaje. Država ima v njej 69,87-odstotni delež, ki ga upravlja Slovenski državni holding (SDH), Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je lastnica 19,63-odstotnega deleža, SDH pa ima 2,08-odstotni delež. Naprodaj je 91,58-odstotni delež družbe, iz SDH in DUTB pa so v začetku oktobra sporočili, da so prejeli več ponudb za nakup.
Skupščina Adrie Airways, na kateri bi lastniki odločali o dokapitalizaciji v višini do osem milijonov evrov, bi morala po prvotnih načrtih potekati že 23. novembra, vendar so jo na predlog SDH preklicali. Ideja je bila namreč ta, da bi prek dokapitalizacije v družbo vstopil novi lastnik, vendar do takrat očitno še niso rešili vseh vprašanj.
Predsednik uprave SDH Marko Jazbec je v začetku decembra povedal, da se z morebitnimi zasebnimi vlagatelji praktično dnevno usklajujejo o njihovih pogojih vstopa v družbo. SDH želi, da bi bila dokapitalizacija s strani države čim manjša, se pa zaveda, da bo dodaten vložek države potreben, če želijo družbo prodati. Menil je, da bo vložek države manjši, kot bi bil strošek stečaja ali likvidacije Adrie.
Pogajanja tečejo tudi z dobavitelji, ki naj bi odpisali del svojih terjatev.
Možnosti za to, da bi Adrii Airways odobrili državno pomoč, so zelo omejene, saj jo je država leta 2011 že dokapitalizirala, zato v skladu z evropskimi pravili deset let ni upravičena do kakršnihkoli novih pomoči s tega naslova.
Iz odgovora, ki ga je vlada sredi decembra sprejela na poslansko vprašanje Jožeta Tanka (SDS) ministru za finance Dušanu Mramorju v zvezi s prodajo letalskega prevoznika, je sicer razvidno, da tudi finančno ministrstvo skupaj z drugimi resornimi ministrstvi preverja nekatere možne rešitve, ki ne bi predstavljale nedovoljene državne pomoči.
Med drugim so preverili možnost državnih pomoči, ki so dovoljene pri letalskih prevoznikih in so vezane predvsem na zagonsko pomoč za nove letalske linije pod določenimi pogoji. To bi bilo zanimivo v luči pred kratkim sklenjenega sodelovanja Adrie Airways z estonsko družbo Nordic Aviation Group.
Proučujejo tudi sistem, da bi nekatere linije v Evropi in državah nekdanje Jugoslavije opredelili kot obvezne javne službe, kar bi morali sicer ustrezno obrazložiti Evropski komisiji. Posredno pomoč bi ji lahko prek določenih državnih institucij zagotovili tudi za promocijo Slovenije.
Evropska komisija vse pomoči, ki jih države članice dodelijo svojim prevoznikom, zelo podrobno nadzira, v zadnjih letih pa je na podlagi odločb o nedovoljenih državnih pomočeh kar nekaj nacionalnih prevoznikov tudi prizemljila oz. umaknila s trga.
Izkušnje drugih držav, ki so morale prizemljiti svoje letalske prevoznike, kažejo, da so novi najkasneje v petih dneh vzpostavili nove linije, vendar se vlada zaveda, da bi bil obseg linij bistveno drugačen od trenutnih, zato bi slovensko gospodarstvo utrpelo škodo.
