Kako skrben je proces posvojitve v Sloveniji?
Posvojitev otroka je v Sloveniji izredno skrben, zapleten in nadzorovan proces. Vsak par ali posameznik oziroma posameznica, ki kandidira za možnost posvojitve, gre skozi zahtevno preverjanje in proučevanje primernosti za posameznega otroka, saj otroku iščemo najprimernejše starše, in ne obratno.
Kdo pri nas izvaja te postopke?
Postopke lahko vodijo izključno strokovno usposobljene osebe na centrih za socialno delo in nič od tega se z novim zakonom ne bo spremenilo.
Na kaj gledajo strokovnjaki, kadar iščejo primerne starše?
Socialne delavke in delavci v prvi vrsti zagovarjajo otrokove koristi. Ob tem pazijo, da ne bi bili otroci zaradi različnih okoliščin deležni slabše obravnave. Nikoli se ne sme zgoditi, da bi bili prikrajšani za svoje pravice. Pravica otrok je, da imajo odrasle osebe – starše, ki zanje skrbijo na čustveni in drugih ravneh. Država pa pomaga, da lahko starši skrbijo za svoje otroke, na primer tako, da lahko ostanejo z njimi doma, kadar zbolijo, in da jih v skrbi za njih vežejo različne dolžnosti. Podobno velja pri enostranskih posvojitvah. Takrat otroke posvojijo njihovi socialni starši, ki jih otroci že poznajo. V praksi to pomeni, da otroka posvoji partner ali partnerica biološkega starša.
Kaj pa je za odnos med otroki in starši bistveno?
Dosedanje izkušnje na področju socialnega dela so pokazale, da družina ne pomeni le krvne vezi med starši in otroki, temveč da te niso nujni pogoj za skrbne, spoštljive in ljubeče odnose. Raziskave kažejo, da spol staršev teh pri skrbi za otroke ne omejuje. Bistven je odnos med staršema in odnos do otroka. Ključna so varnost, ljubezen in spoštovanje.
Skrb babic in dedkov ni potrebna
Posvojitev je ena najboljših možnih oblik varstva otroka, ki ne more živeti s svojimi biološkimi starši. V posvojitev se sme dati le otroka, katerega starši so neznani, umrli ali če so privolili, da dajo otroka v posvojitev. Vedno več ljudi razume, da je skrbništvo najboljši način, kako tudi stari starši poskrbijo za svoje vnuke. Če bi jih posvojili, bi to namreč pomenilo, da bi otrokov stric postal njegov brat, njegova teta bi postala njegova sestra, babice in dedka pa ne bi več imeli. To bi porušilo sorodstvena razmerja in dodatno zmedlo otroka. Zato stari starši že od leta 1977 vnukov ne morejo posvojiti, vedno pa prvi dobijo pravico do skrbništva, česar novi zakon ne spreminja. Torej so strahovi, da bi novi zakon kakorkoli vplival na skrb babic in dedkov za njihove vnučke, popolnoma odveč.
