Farook se je v sredo skupaj s kolegi udeležil božične zabave oddelka za zdravje okrožja San Bernardino v socialnem centru, kjer pomagajo osebam z motnjami v razvoju. 28-letni inšpektor za higieno je zabavo na hitro zapustil in pustil na stolu celo svoj suknjič, pol ure kasneje pa se je vrnil oblečen v črno in oborožen z avtomatsko puško in pištolo ter začel streljati.
Spremljala ga je podobno oblečena 27-letna soproga, ki si jo je letos pripeljal iz Pakistana, od koder izvirata tudi njegova starša. Napadalca sta s seboj prinesla tudi eksplozivno napravo, ki je ni razneslo in ostalo je pri 14 smrtnih žrtvah ter okoli 20 ranjenih. Po pokolu sta se odpeljala domov, kjer je policijska patrulja opazila črno športno terensko vozilo in se zapodila za njim, ko je nenadoma pospešil.
Prispeli so še drugi policisti, vozilo blokirali in začel se je strelski obračun, med katerim sta zakonca izstrelila 76 nabojev, skupaj 23 policistov pa vanju 380. Napadalca sta obležala v krvi. Policija je potem v njunem vozilu odkrila še 1600 nabojev, na njunem domu pa dodatnih 3000 ter 12 cevnih bomb in orodje za izdelavo še večjega števila teh bomb.
Motiva za najhujši pokol po smrti 20 otrok in šestih odraslih v osnovni šoli Sandy Hook policija še ne pozna. Pravosodna ministrica ZDA Loretta Lynch je dejala, da ne vedo, ali je šlo za teroristični napad ali za posledico spora na delovnem mestu. Podobno je že prej povedal predsednik ZDA Barack Obama in to so v četrtek ponavljali tudi predstavniki preiskovalcev.
Znano je, da je bilo orožje kupljeno legalno pred več leti. Farook je sam kupil obe pištoli, avtomatski puški pa mu je kupil prav tako legalno nekdo drug, ki ga policija še išče. Šef policije San Bernardina Jarrod Burguan je dejal, da sta imela napadalca na zalogi dovolj streliva in eksploziva za poboj več sto ljudi.
Zato še ne vedo, ali je bil napad na božično zabavo pripravljen vnaprej, ali pa spontana posledica prepira. V tem primeru policisti ugibajo, da je bil nekomu nekje drugje prihranjen morebiti še večji pokol. Za družine pobitih, starih od 26 do 60 let, katerih imena so v četrtek zvečer objavili, je to sicer slaba tolažba.
Ameriški mediji na podlagi zaupnih informacij obveščevalnih virov poročajo, da je bil Farook preko družbenih medijev v stiku z osebami, ki so osumljene radikalnih idej oziroma povezave s teroristi. Vendar pa med njimi menda ni bilo nobenega resnega ali omembe vrednega terorista. Preiskava sedaj skuša ugotoviti, če je bil Farook res islamski skrajnež.
Tisti, ki ga poznajo, to zanikajo. Verniki iz mošeje, kjer je molil, pravijo, da ni nikoli ne z besedo ne z dejanji nakazal, da bi bil sposoben storiti kaj takšnega. Molil naj bi vsak dan, vendar pa je mošejo naenkrat prenehal obiskovati pred tremi tedni. Znano je tudi, da je pred napadom izbrisal nekatere svoje objave na internetu oziroma družbenih medijih.
Prijateljica ubitega Farookovega sodelavca, 52-letnega Nicholasa Thalasinosa, je za lokalne medije povedala, da sta se Farook in odločen zagovornik Izraela Thalasinos pred dvema tednoma zapletla v hud prepir okrog islama. Thalasinos je bil prepričan, da je islam nasilna vera, Farooku pa to ni bilo všeč.
O njegovi soprogi Tashfeen Malik ni veliko znanega. Stara je 27 let in Farook si jo je letos pripeljal iz Pakistana. Mejo je prestopila z vizo zaročenke, ki ima omejen rok veljave, zato sta se avgusta poročila.
Dobila sta hčerko, ki je danes stara pol leta, kar pomeni, da je bila na poti še pred poroko. V sredo zjutraj sta jo predala v varstvo sorodnikom, kar prav tako opozarja na možnost, da sta za tisti dan načrtovala napad.
Veleposlaništvo Savdske Arabije v ZDA je v četrtek potrdilo, da je bil Farook lani poleti devet dni v njihovi državi. Nekateri mediji ugibajo, da je tam na romanju spoznal ženo, drugi ugibajo, da jo je spoznal na internetu. Ameriške oblasti nimajo nobenih podatkov o kriminalni preteklosti zakoncev.
Vendar pa je dejstvo, da je Tashfeen Malik prišla v ZDA z vizo, pri republikanskih kritikih predsednika Obame okrepilo kritike in pozive k zaostritvi postopkov za potovanja v ZDA, predvsem iz muslimanskih držav.
Obama je v sporu z republikanci zaradi sprejemanja beguncev iz Sirije, ki morajo pred potjo v ZDA prestati dolgotrajen postopek pregleda preteklosti. Predsednik vztraja, da je postopek dovolj natančen, da prepreči vstop teroristom, republikanci temu ne verjamejo in bodo Malikovo izkoristili v prid svojim argumentom, čeprav postopek za pridobitev zaročne vize ni tako oster, kot postopek za sprejem beguncev.
