Ker ni enotnega prazničnega programa, ampak se tega lotevajo različni organizatorji, so v Mariboru vsako leto težave. Lani je zaradi zapletov z denarjem skoraj odpadlo nekaj napovedanih prazničnih koncertov, zaradi različnih poimenovanj dogodkov je zmeda pri obveščanju javnosti.
Zgodba se očitno ponavlja tudi letos, čeprav na občini vsako leto obljubljajo, da se bodo naslednjič hitreje lotili priprav na december. Letos so organizacijo programa na Trgu Leona Štuklja zaupali lokalnemu podjetju Nipa, hčerinskemu podjetju komunalnega podjetja Nigrad. Po božiču naj bi organizacijo koncertov do novega leta prevzel Zavod za turizem Maribor - Pohorje, ki sicer pripravlja tudi sejemski program na Grajskem trgu.
Ta program se oglašuje pod nazivom Čarobni december, ločeno pa nastopa program Vilinsko mesto, katerega glavni organizator je Narodni dom Maribor. Večina teh dogodkov bo potekala v Vetrinjskem dvoru ali na ulicah in trgih starega mestnega jedra. Sprevod Dedka mraza prireja Zveza prijateljev mladine Maribor, drsališče na Trgu svobode je pod nadzorom občinskega urada za šport, medtem ko praznično razsvetljavo namešča Nigrad.
Kot j pojasnila direktorica Zavoda za turizem Maribor - Pohorje Janja Viher, so različni organizatorji zato, ker za organizacijo dogodkov posameznemu javnemu zavodu niso zagotovljena dodatna finančna sredstva. "Sami tako obsežnih programov z obstoječo kadrovsko strukturo nikakor ne moremo zagotoviti," je dejala.
Ker ni imenovanega koordinatorja prazničnega decembra v Mariboru, imajo izvajalci programa velike težave. Samostojni mestni svetnik Miloš Stevanović, tudi sam gostinec, je na četrtkovi seji mestnega sveta izrazil ogorčenje, da je bil razpis za gostinsko ponudbo na osrednjem prizorišču objavljen "tik pred zdajci", stalni sodelujoči pa o tem sploh niso bili obveščeni. Tudi drugi mestni svetniki so podvomili o sposobnosti Nipe za takšno dejavnost, saj podjetje drugače skrbi za mestni akvarij, a je župan pomisleke zavrnil kot neutemeljene.
V zadnjem trenutku se je pripravljal tudi kulturni program. "Nujno je treba določiti nekoga, ki bo jasno odgovoren za koordiniranje celotnega programa v mestu, da se bodo lahko pravočasno pričele priprave nanj," je poudarila Katja Beck Kos iz Društva Hiša!, ki sooblikuje del programa Vilinskega mesta. Ne le da bi tako lažje pristopili k uresničevanju idej, ampak bi tako po njenem mnenju tudi lažje pridobili dodatna finančna sredstva.
Praznično ponudbo v mestu bi radi popestrili tudi trgovci, a si želijo več posluha na občini, saj so priča številnim omejitvam. Med drugim ne smejo imeti niti v decembru blaga na ulici, za vsako stojnico pa morajo plačevati visoke stroške.
Po besedah gostinke Devane Blakaj je to nesmisel, saj bi z večjo ponudbo lahko privabili več ljudi v mesto, od tega pa ne bo imel koristi le posamezen trgovec ali gostinec, temveč vso mesto. Po njenih ocenah bi občina morala imeti izdelan koncept, kakšno podobo naj bi mesto v tem času nosilo in kaj sploh želi ponuditi obiskovalcem.
Dolgoročna vizija manjka tudi pri okrasitvi mesta. Pred leti so arhitekti skupine Mikrourbanika izdelali koncept novoletne okrasitve, ki je temeljil na pohorski bajki o Vilinem klobčiču. Ta ideja je bila takrat le delno udejanjena, v zadnjem času pa povsem potisnjena v pozabo. Ali se dela na dolgoročni viziji, na občini ta teden niso uspeli odgovoriti.