Slovenija

Koga sta motili preži?

Janja Ambrožič
12. 11. 2015, 16.39
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Škodoželjnost posameznikov ne pozna meja, dokazuje primer iz Hudenj pri Škocjanu, kjer so prejšnji teden neznanci z motorno žago razžagali dve lovski preži.

T. J. G., arhiv DL
Lovci tarnajo, da imajo v boju s krivolovci zvezane roke.

Lovska družina Škocjan ima na ta račun za okoli tisoč evrov škode. Starešina Slavko Šutar dogodka ni hotel komentirati, si pa lahko mislimo, da se škocjanska zelena bratovščina, ki se trenutno ukvarja z gradnjo novega lovskega doma, novice ni razveselila.

Njihovo lovišče se razteza na dobrih pet tisoč hektarjih, 54 lovcev, kolikor jih je včlanjenih v omenjeno lovsko družino, pa upravlja s srnjadjo, jelenjadjo, divjim prašičem in malo divjadjo.

KOGA MOTIJO PREŽE?

To ni osamljen primer uničenih prež na območju Dolenjske, je povedal strokovni tajnik Zveze lovskih družin Novo mesto Stane Gabrijel. »Po naših gozdovih se veliko gibljejo Romi. Njim so preže odveč, ker nikoli ne vedo, ali je na njih kateri od lovcev, ki bi jih lahko zalotil pri krivolovu. Lovci imamo s krivolovci veliko izkušenj, a na žalost naš sistem ni naklonjen njihovemu kaznovanju, saj se celo zadeve, ki pridejo do sodišča, končajo z oprostilnimi sodbami,« je bil kritičen Gabrijel.

DNEVNO SREČUJEJO KRIVOLOVCE

Gabrijel je dodal, da je krivolova precej: "Krivolovci se dnevno po gozdovih vozijo s kombiji in reflektorji ter streljajo živali. Lovci se izpostavljamo, prijavljamo tiste, ki jih dobimo, a država ne naredi nič. Zaradi tega se po gozdovih dela velika škoda. Če boste vprašali kateregakoli od 21 starešin naše zveze, bo vsak od njih lahko navedel vsaj 20 primerov krivolova v zadnjih letih. Da ne bom krivičen, niso krivci le Romi.«

I. V., arhiv DL
To ni osamljen primer uničenih prež na območju Dolenjske, je povedal strokovni tajnik Zveze lovskih družin Novo mesto Stane Gabrijel.

A lovcem škode po gozdovih ne delajo le krivolovci, ki jim pogovorno pravimo kar »raubšicarji«, v zadnjih letih je vedno več primerov, ko lastniki psov, predvsem kmetje, ponoči izpustijo svoje živali in te plenijo divjad. »Včasih so se ljudje bali, da bomo lovci postrelili pse, ki so prosto tekali po gozdovih, a po letu 2004 tega ne smemo več početi. Lovci imamo zvezane roke, divjad pa plačuje davek.«

PREŽO NEVARNO OBŽAGALI

Če se vrnemo k prežam, velja omeniti, da po Gabrijelovih besedah vsaka lovska družina postavi okoli pet prež na leto, zanje morajo pridobiti soglasje lastnikov zemljišč. »Material za vsako stane vsaj okoli 500 evrov, to plača lovska družina. Seveda dotrajane podiramo, stare pa obnavljamo.«
Kako zelo so ljudje pokvarjeni, ponazori še en primer, ki ga je navedel Gabrijel: »Zgodilo se je že, da je nekdo nažagal lestev pri preži, samo en centimeter lesa jo je še držal skupaj. Zaradi tega bi se lahko zgodila res huda nesreča.«

Očitno gredo lovci nekaterim zelo v nos. Gabrijel pa je spomnil na pomembno nalogo lovcev: skrbeti, da vrste in število divjadi ostajajo v ravnovesju z bivalnimi ter prehranskimi možnostmi.