Karl Erjavec si bo zagotovo do konca svojih dni zapomnil 22. julij 2015. Dan, ko je hrvaški Večernji list najprej obtožil Slovenijo, da je na nedovoljen način vplivala na arbitražni sporazum, nato, ko je naš zunanji minister vse skupaj zanikal, pa objavil še posnetke pogovorov med Simono Drenik in Jernejem Sekolcem. Ko je Erjavec dojel, da so njega in njegove kolege ujeli s spuščenimi hlačami, se je preprosto potuhnil. Ostal je na dopustu v Franciji in se izgovoril, da se je vse skupaj odločil na svoja pleča prevzeti predsednik vlade Miro Cerar. Ko se je zdelo, da je vladi z imenovanjem Ronnyja Abrahama za arbitra z eno potezo uspelo rešiti arbitražni sporazum, se je ponovno oglasil, nasmejan stopil pred kamere in razglasil zmago. In jih čez nekaj dni zopet dobil po prstih, ko nam
je ugledni tuji pravni strokovnjak obrnil hrbet.
»Kaj imam pa jaz s tem?« Odgovor Erjavca na vprašanje, ali bo nosil odgovornost ob odstopu Ronnyja Abrahama.
Iz Pariza z ljubeznijo
In če kdo še vedno ni bil prepričan, da na ministrstvu za zunanje zadeve vladajo kaotične razmere, je njegove dvome odgnalo poročilo o delu diplomatsko-konzularnih predstavništev. 1199 strani dolga dokumentacija, ki jo je v javnost poslalo kar ministrstvo za zunanje zadeve samo, je razkrila veliko nepravilnosti. Izstopalo je veleposlaništvo v Parizu, kjer si je poslovanje z državnim denarjem po domače razložila veleposlanica Veronika Stabej. Zaradi napačnega obračunavanja potnih stroškov med službovanjem na Dunaju pa se je ohladila tudi diplomatska kariera Aleksandra Geržine, ki bi moral zasesti mesto veleposlanika v Zagrebu, a se je zaradi pritiska javnosti umaknil sam.
Odgovornost
Karl Erjavec ni nikoli prevzel odgovornosti za slabo delo njegovega resorja. Ureditev mej s Hrvaško skozi arbitražo je najpomembnejša naloga našega zunanjega ministrstva. Iz tega postopka se je zaradi naših ravnanj Hrvaška umaknila in vzvodov za to, da bi jo prisilili, naj spoštuje odločitev arbitražnega sodišča, kakršnakoli že bo, nimamo. Če drži ocena poznavalcev, da so naši sosedje le čakali, da se bodo izvili iz primeža arbitraže, je bila najpomembnejša naloga ministra, da zagotovi, da se kaj takega ne zgodi. Erjavec je imel srečo, da Slovenija navzven ni smela dajati vtisa, da je resnično storila kakršnokoli nepravilnost. In tu lahko iščemo glavni razlog, da je Erjavec sto dni po aferi še vedno na svojem položaju.
Posledice
V uredništvu časnika Svet24 smo se odločili, da bomo Karlu Erjavcu šteli dneve. Ne ker nam ne bi bile všeč šale prvega moža upokojenske stranke, ampak ker menimo, da je s svojimi ravnanji naši državi naredil veliko škodo. Z današnjim dnem na prvih straneh našega časnika ne bomo več objavljali podatka o tem, koliko dni je minilo od afere, kar pa ne pomeni, da bomo nehali šteti. Politiki se prepogosto zanašajo na to, da ljudje hitro pozabljamo in še raje odpuščamo.
