Predsednik republike se je na dvodnevnem obisku v Bruslju pogovarjal tudi o arbitraži med Slovenijo in Hrvaško. Pojasnil je, da je izrekel zadovoljstvo, da je Evropska komisija nedavno sporočila svoje jasno stališče, da podpira delo sodišča. Ob tem je spomnil, da se je poleti v prepričanju, da bodo mednarodne pravne in politične institucije prepoznale pomembnost arbitražnega sporazuma za mirno reševanje sporov tudi širše v regiji, odločil, da ponudi hrvaški kolegici in politiki roko sprave. Zadovoljen je, da je to storil in da so znova omehčali dialog med državama, ki se je nato zaostril zaradi begunske krize. Pri tem je znova izpostavil, da prerekanje ni rešitev in da si je treba prizadevati za sodelovanje. "Vse drugo bi pomenilo kopičenje problemov in zgoščanje nezaupanja. To je zadnje, kar potrebujemo. Zdaj potrebujemo državniško politiko, veliko razsodnosti, vse izkušnje, ki jih imamo, in odločenost, brez katere pri tako velikih problemih ne gre," je poudaril.
Drži se nazaj
Na vprašanje, kakšen razvoj dogodkov pričakuje v prihodnje, je Pahor izpostavil, da kot nekdo, ki je sporazum podpisal in si prizadeval, da je uspel na referendumu, nanj ne gleda samo kot predsednik republike, ampak tudi kot nekdo, ki ga je soustvaril in si želi, da bi uspel. "Zato se tudi zelo držim nazaj v javnih izjavah, da se ne bi zdelo, da sem pretirano čustveno vezan na ta sporazum. Vem pa, da je sporazum dober za obe državi, da bi bilo koristno, če bi sodišče sprejelo odločitev o meji in bi to pripeljalo do ene vere, zaupanja v sklenjene sporazume," je poudaril. V nasprotnem primeru, če sporazumi ne bi več veljali, to ne bi imelo samo hudih posledic za urejanje odnosov med Slovenijo in Hrvaško glede meje, ampak za celo institucionalno in pravno arhitekturo na Zahodnem Balkanu, česar si ob vseh drugih problemih v tem trenutku nihče ne želi, je opozoril.
Sicer pa je Pahor še poudaril, da bo kot predsednik republike zelo redkobeseden glede arbitražnega sporazuma, dokler bo arbitražno sodišče delalo. "Dokler dela, razumem, da sporazum velja in da obstoji možnost, da bi prišli do končne sodbe, ki bi določila mejo med državama," je sklenil.
