Na vprašanja, kaj meni o institucionalni reformi Evropske unije, ki se spreminja v trdnjavo navzven in fiskalno kletko navznoter, je Van Rompuy odgovoril, da za to ni pravi trenutek. Na kontinentu namreč vlada evroskepsa, v takšni atmosferi pa po njegovem mnenju ni primerno reformirati ustroja trgovskega bloka.
"Naše vrednote delajo EU posebno. Smo večkulturna družba (...), a prostora je samo za eno civilizacijo, ki temelji na politični demokraciji, vladavini prava, nediskriminaciji, enakosti spolov, nacionalnem jeziku in temeljnih svoboščinah. Vse to oblikuje našo identiteto. Integracija temelji na teh vrednotah," je na predavanju na sedežu ljubljanske univerze dejal Van Rompuy. Pomenljivo zamolčane so ostale vrednote solidarnost, socialna blaginja in celo tista najbolj revolucionarna med vsemi – dohodkovna enakost ali vsaj nekakšna približna enakost. Tako med državami članicami EU kot med različnimi družbenimi razredi, ki jo tvorijo.
Begunce so ignorirali
Pomanjkanje solidarnosti med članicami EU se je v preteklem letu najočitneje razprlo pri begunski krizi. »Kar se tiče števila beguncev in časa, kdaj so začeli prihajati na naše meje, smo bili presenečeni,« je bil samokritičen konservativni Van Rompuy. »Lahko bi rekli, da smo problem dolgo časa ignorirali, mislili smo, da bodo za vedno ostali v državah na meji s Sirijo, čeprav so bili tam že štirje milijoni beguncev.«
Več ekonomske integracije, ostala zamolčana
Navezal se je tudi na morebitni odhod Velike Britanije iz EU in Grčije iz evroobmočja ter ob tem menil, da bi Brexit pomenil konec pozitivne dinamike v EU, Grexit pa bi nepreklicno spremenil značaj evrskega območja. "Potrebujemo pozitivne razloge za nadaljnjo integracijo. EU mora biti še bolj EU, recimo na področju enotnega trga, naše največje pridobitve," je še opozoril bivši predsednik Evropskega sveta, ki se je zavzel tudi za nadaljnjo širitev EU, predvsem na Zahodni Balkan.
Pahor v primerjavi z Van Rompuyem skoraj radikalen
Slovenski predsednik Borut Pahor je prav tako izpostavil pomen nadaljnje širitve EU in ponovil svoje stališče, da zagovarja združene države Evrope, zavzel pa se je za vsaj akademsko razpravo o prihodnosti Evrope, ki bi ji nato sledila velika politična razprava in na koncu referendum na evropski ravni. Van Rompuy temu ni bil pretirano naklonjen, opredelil se je za konservativca, iz česar po njegovih besedah izhaja, da stvari ne popravljaš, če ni pokvarjena. Zaradi naraščajočega evroskepticizma v Evropi ne bi popravljal temeljnih listin EU, saj da bi to lahko vodilo v dezintegracijski proces.
Aktualne problematike prostotrgovinskih sporazumov TTIP, CETA in TiSA, glede katerih se nevoljeni evrokrati iz Bruslja pogajajo v tajnosti, se Van Rompuy in Pahor nista dotaknila. Nanje pa ju z vprašanji niso opozorili niti ostali prisotni.
