Kot so ponovili v izjavi za javnost, gre pri pobudi za izvzem dodatka za neugoden delovni čas iz minimalne plače za odpravljanje večletnega kršenja pravice delavcev do enake obravnave. Poudarjajo, da so izjave, da sprememba koristi bolj proračunu in javnim blagajnam, popolnoma nesprejemljive in zavajajoče.
"Gre za željo po nadaljevanju kršenja pravic delavcev in ohranjanju nesprejemljivega in krivičnega položaja najbolj ranljivih na trgu dela - tistih, ki delajo, pa s svojo plačo ne morejo preživeti, ob hkratnem dejstvu, da za svoje delo ponoči, v nedeljo ali na proste dneve po zakonu prejmejo enako plačilo, kot tisti, ki so bili ta čas doma," opozarjajo.
Po drugi strani pa se v sindikatih strinjajo, da spremembe na davčnem področju, in to v smeri razbremenitve plač in povečanja neto plač, za kar si v ZSSS prizadevamo že vrsto let, nujno potrebne, prav tako pa razbremenitve potrošnje in večje obremenitve kapitala in premoženja. "Pri tem pa tudi poudarjamo, da mednarodne primerjave kažejo, da smo glede na obdavčitev dobička podjetij na samem repu v EU. Kot tudi glede na obdavčitev kapitala," so še zapisali.
Dodatno pojasnjujejo, da so dogovor o prestrukturiranju davčnih obremenitev dosegli tudi podpisniki socialnega sporazuma, ki pa ga GZS ni želela podpisati.
Poleg tega v sporočilu v ZSSS še opozarjajo, da je Slovenija v EU edina država poleg Hrvaške, ki ima dodatke vključene v minimalno plačo. "Opozarjamo, da so v znesek minimalne plače 790,73 evra bruto vključeni vsi dodatki (tako za neugoden delovni čas, težke pogoje dela, delovno dobo kot delovno uspešnost), medtem ko v znesek nemške minimalne plače 1479 evrov bruto (oziroma 8,5 evra na uro) noben izmed teh dodatkov ni vključen in se doda na minimalno plačo."
Opozarjajo še, da bi GZS verjetno že ukinil minimalno plačo, saj delavci zanje očitno niso pomemben produkcijski faktor, ter da spremembe ne bi vplivale na vseh 36.398 zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo po podatkih Ajpesa, saj vsi ne delajo v pogojih nočnega, nedeljskega in prazničnega dela.
"Opozarjanje, da bo šlo za izgubo delovnih mest in strašenje je zato popolnoma odveč. Prav tako so zavajajoča namigovanja o 'enormnih davčnih obremenitvah' zaposlenih zaradi izvzema teh dodatkov. Da posameznik pade v višji dohodninski razred mora imeti bruto plačo v višini 1212 evra," še dodajajo.
