"Veseli pa bomo, ko se bo začela tudi zmanjševati," je za STA dejala ministrica. Tudi v Rdečem Križu Slovenije po besedah predsednice Nataše Pirc Musar opažajo, da se število pomoči potrebnih ne zmanjšuje.
Statistični urad RS je v teh dneh objavil statistične podatke o tveganju revščine v Sloveniji. Ugotovil je, da sta v letu 2014 stopnji tveganja revščine in socialne izključenosti kljub ugodnejšim ekonomskim kazalcem ostali nespremenjeni. Povprečni razpoložljivi neto dohodek na gospodinjstvo se je resda nekoliko zvišal, vseeno pa je pod pragom tveganja revščine lani živelo 290.000 oseb.
Ministrica Kopač Mrakova je v izjavi za STA ob robu posveta o paketu pomoči in odpisu dolga, ki je v petek potekal v Mariboru, opozorila, da se pri statistiki za leto 2014 upoštevajo podatki za leto 2013. Dejstvo, da se stopnja tveganja revščine računa za nazaj, po njenih besedah ovira bolj učinkovito in hitrejše odločanje za ukrepe na tem področju.
Sicer pa meni, da dejstvo, da se stopnja tveganja revščine ni povečala, ni slab podatek. Še bolj bo zadovoljna, ko se bo začela zmanjševati, vendar pa bo to prišlo z zamikom. Kot je dejala, se gospodarska rast najprej pozna na trgu dela in žal šele pozneje tudi v stopnji tveganja revščine. "Z zamikom se bodo pozitivni podatki, ki jih beležimo v gospodarstvu, odrazili tudi na delovni aktivnosti in prejemkih ljudi," opozarja ministrica.
Stopnja tveganja revščine se očitno izraža tudi v številu pomoči potrebnih, ki se po osnovne življenjske dobrine obrnejo na dobrodelne organizacije. Vendar pa se njihovo število kljub povečanju kupne moči in gospodarski rasti, ki jo beleži Slovenija, tudi v zadnjih mesecih po besedah predsednice Rdečega križa Slovenije Pirc Musarjeve ne zmanjšuje.
V Ljubljani, kjer je največji distribucijski center za hrano, tako razdelijo po 150 paketov na dan, ob sredah, ko delajo ves dan, pa tudi 300 ali 350 paketov. "Ta številka ne pada," je za STA poudarila Pirc Musarjeva.
Posebej je izpostavila, da v zadnjih petih letih zelo podrobno spremljajo statistiko razdeljevanja hrane in da pri tem opažajo, da po hrano hodijo tudi tisti, ki imajo službo. Pred leti se to ni dogajalo, pač pa so večinoma prihajali brezposelni. "Očitno ljudje, ki imajo minimalno plačo, s tem denarjem ne morejo preživeti," je poudarila in ocenila, da je to "zastrašujoče".
Prav tako se po besedah Pirc Musarjeve dogaja, da ljudje pridejo po hrano v večernih urah, da jih drugi ne bi opazili, ali pa prosijo, naj jim hrano prinesejo domov. "To so stvari, ki jih v humanitarni organizaciji opažamo in očitno statistika temu pritrjuje," je še dejala.
