Prihodnost romskega vrtca v Kerinovem Grmu je vprašljiva. Za ta mesec imajo namreč še obljubljen denar, Center šolskih in obšolskih dejavnosti Ljubljana pa zdaj išče možnosti, da bi delovanje vrtca podaljšali vsaj do konca koledarskega leta.
KONEC FINANCIRANJA
Kako bo naprej, Maja Koretič, koordinatorka in vodja programa Koraki do integracije – Prvi koraki izobraževanja na poti do samostojnosti, ne ve. Konec avgusta se je namreč izteklo evropsko financiranje projekta, zaradi katerega je vrtec pod okriljem omenjenega centra sploh lahko deloval.
Denar za delovanje vrtca v romskem naselju v krški občini je zagotovljen le za september.
Šlo je namreč za program, ki je bil leta 2010 izbran za preizkušanje in nadgradnjo, zato je takrat vrtec OŠ Leskovec pri Krškem kot konzorcijski partner dobil denar za izvedbo treh različnih, a vzročno povezanih nalog, ki so pozneje pripeljale do večje in boljše vključenosti romskih otrok v vrtec.
Osnovni namen programa je bil ustvarjanje enakovrednih možnosti za vključitev romskih otrok v vrtec. Koretičeva poudarja, da takšni otroci, sploh tisti, ki vrtec redno obiskujejo od tretjega leta dalje, pozneje v šoli lažje delujejo, razumejo slovenski jezik, so bolj samozavestni, sproščeni, imajo že osvojene zdravstveno-higienske navade, so povezani z otroki večinske populacije, ob vstopu v šolo pa imajo omogočene bolj enakovredne možnosti za napredek.
V VRTCU 21 OTROK
V pripravljalnem vrtcu, ki je namenjen romskim otrokom od drugega do petega leta starosti, različna dela trenutno opravlja devet zaposlenih, od tega pet Romov. Prvega septembra se je vanj vključilo 21 otrok, poleg tega v sklopu vrtca izvajajo tudi učno pomoč za šolske otroke.
Koretičeva je še posebej vesela, da se niso uresničile napovedi skeptikov, ki so dejali, da bodo Romi vrtec uničili v enem letu.
Koretičeva meni, da bi v prihodnje vrtec v Kerinovem Grmu lahko postal redna enota enega od krških vrtcev, saj ima urejen objekt z zunanjimi igralnimi površinami, usposobljen kader in zagotovljeno število otrok. Tega se, kot pravi, zaveda tudi krška občina, ki za zdaj zaradi drugih virov financiranja zanj še ne daje denarja.
Župan Miran Stanko je med drugim pred kratkim povedal, da je program pripravljalnega vrtca sicer dober, a dolgoročno financiranje ni zagotovljeno, prav tako ni dal nikakršnih zagotovil, da bi v prihodnje breme stroškov lahko prevzela občina.
TUDI ZA ŠOLARJE
Objekt je grajen po standardih, ki veljajo za vse vrtce, otroci imajo urejene malice in kosila, večnamenski prostor pa je v dopoldanskem času namenjen programu vrtca, pozneje pa v njem poteka še učna pomoč za šolske otroke. Poleg tega je v objektu tudi dobro opremljena knjižnica za šolarje, prostore pa lahko takrat, ko niso zasedeni, uporabljajo tudi za druge dejavnosti.
Pogovori za nadaljevanje programa še potekajo.
Koretičeva je še posebej vesela, da se niso uresničile napovedi skeptikov, ki so ob postavitvi objekta napovedovali, da ga bodo Romi uničili v enem letu. V naselju so ga namreč dobro sprejeli, zato ne objekt ne igrala niso tarča vandalov. »Projekt dokazuje, da smo Romi in Slovenci sposobni delovati z roko v roki,« še pravi Koretičeva in v dokaz pokaže tudi vrtčevski zelenjavni vrt, ki je lično urejen in je letos lepo obrodil.
